Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima samovoljna vzpostavitev sodno ustanovljene nujne poti v naravi lahko za posledico nastanek pravno priznane škode.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima samovoljna vzpostavitev sodno ustanovljene nujne poti v naravi lahko za posledico nastanek pravno priznane škode.

Obrazložitev

1. Toženca sta v nepravdnem postopku uspela s predlogom za ustanovitev nujne poti prek nepremičnine tožnika. Nato sta to nujno pot tudi vzpostavila v naravi (zrušila del zidu na ustanovljeni trasi poti, izruvala nekaj dreves in položila cesto).

Tožnik je svoj restitucijski odškodninski in denarni odškodninski zahtevek gradil na tem, da naj bi bilo ravnanje tožencev protipravno, ker je bilo samovoljno. Izhajal je s predpostavke, da sam sklep o ustanovitvi nujne poti še ne daje podlage, da bi upravičenec nujno pot nato vzpostavil tudi v naravi. Zahteval je vzpostavitev prejšnjega stanja (odstranitev poti in ponovno izgradnjo porušenih zidov), podredno pa plačilo odškodnine. Poleg tega je zahteval v vsakem primeru tudi odškodnino zaradi zmanjšane vrednosti njegove nepremičnine in odškodnino zaradi nezmožnosti uporabe tega dela nepremičnine, kjer poteka pot. 2. Sodišče prve stopnje je vse zahtevke zavrnilo. S tožnikom se je sicer strinjalo, da je bilo ravnanje tožencev samovoljno, vendar pa je v isti sapi ugotovilo, da vzpostavitev sodno konstituirane nujne poti v naravi ne more predstavljati pravno priznane škode. Poseg v lastninsko pravico tožnika je bil že ustrezno ovrednoten, ko je bilo v postopku določitve nujne poti upravičencema naloženo plačilo nadomestila, tožnik pa ne trdi, da bi toženca v naravi prekoračila tisto, kar je bilo ustanovljeno v nepravdnem postopku.

3. Pritožbeno sodišče je tožnikovo pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Tudi pritožbeno sodišče je pritrdilo presoji, da je bilo ravnanje tožencev protipravno, kar naj bi navsezadnje izhajalo že iz obsodilne kazenske sodbe, na katero je pravdno sodišče vezano, a je k temu dodalo, da pritožnik iz kazenskopravne vsebine pojma prepovedane posledice v konkretni zadevi zmotno izpeljuje civilnopravni pojem škode. Presodilo je, da vzpostavitev sodno ustanovljene nujne poti v naravi ne more predstavljati pravno priznane škode.

4. Tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije glede naslednjih dveh vprašanj:

1. Ali sta toženca, ki sta dne 18. 11. 2008 brez ustreznega izvršilnega naslova in brez upravnih dovoljenj ter s storitvijo kaznivega dejanja samovoljnosti vzpostavila pot v naravi preko nepremičnine tožnika, slednjemu povzročila pravno priznano škodo in sta zato dolžna vzpostaviti prejšnje stanje in tožniku povrniti nastalo škodo?

2. Ali je sodišče z zavrnitvijo tožbenega zahtevka tožniku preprečilo, da bi v pravdi zaradi vzpostavitve nujne poti v naravi, uveljavil ugovor prenehanja služnosti, glede na to, da tožnika ustanovljene nujne poti nista vzpostavila v roku treh let od pravnomočnosti sklepa o ustanovitvi nujne poti? Predlagatelj meni, da je bistveno pravno vprašanje v tem sporu, ali gre pri vzpostavitvi poti brez pravnega naslova, brez upravnih dovoljenj in s kaznivim dejanjem, za pravno priznano škodo ali ne. Predlagatelj meni, da je predpostavka vsakega kaznivega dejanja tudi to, da je nastala prepovedana posledica. Zato je po njegovem mnenju sodišče na podlagi 14. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vezano na predpostavko, da je prepovedana posledica nastala. Ta škoda pa je enaka nasilni izgradnji nujne poti.

Ponavlja tudi, da ni dolžan trpeti črne gradnje na svoji nepremičnini. Ponavlja tudi za ta postopek irelevantne trditve, da bi morala toženca izkazati pravici graditi tudi na sosednji nepremičnini, ki je last H. K. Meni, da izpodbijana sodba ni izraz načela, da je Slovenija pravna država.

Nazadnje trdi, da je sklep o ustanovitvi nujne poti postal pravnomočen 15. 11. 2005. Ker toženca vse do 18. 11. 2008 nista storila ničesar, je po njegovem mnenju stvarna služnost prenehala (223. člen Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ). Če bi toženca ubrala pravno pot, bi v pravdi tožnik lahko ugovarjal, da je služnost zaradi neizvrševanja prenehala. Tako pa takšnega ugovora ni mogel podati.

5. Predlog je utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da je glede v izreku navedenega pravnega vprašanja izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367.c člena ZPP dopustilo.