Jedro

Glede na to, da se po Javnem pozivu kot datum izvedbe naložbe šteje datum opravljene storitve, ki je naveden na računu, iz katerega nedvoumno izhaja, da je naložba v celoti izvedena, tožnik pa je svoji vlogi priložil račun izvajalca z zgoraj citirano vsebino (postavke glede toplotne črpalke in njene vgradnje datum izvedbe 1. 6. 2019 in pripis, da je račun plačan), je po presoji sodišča toženec utemeljeno zaključil, da je glede na datum storitve, opredeljen na računu, tožnikova vloga neustrezna.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je toženec zavrnil vlogo tožnika za pridobitev nepovratne finančne vzpodbude za vgradnjo toplotne črpalke ter odločil, da posebni stroški v postopku niso nastali. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik svoji vlogi priložil med drugim tudi račun izvajalca, na katerem je bil kot datum opravljene storitve naveden 1. 6. 2019. Javni poziv 74SUB-OB19 (v nadaljevanju Javni poziv) pa je v tč. 4.f) določil, da se nanaša na naložbe, izvedene v času trajanja predmetnega poziva (vključno od objave v Uradnem listu RS do objave zaključka Javnega poziva), kot datum izvedbe naložbe pa se šteje datum opravljene storitve, naveden na računu, iz katerega nedvoumno izhaja celotna izvedba naložbe. Predmetna naložba pa je bila očitno izvedena najkasneje 1. 6. 2019, kar je pred odprtjem Javnega poziva (7. 6. 2019) in tako ni skladna z njegovimi določbami. Toženec je tožnika s tem seznanil, ta pa se je odzval in sporočil, da storitev ni bila opravljena 1. 6. 2019, kot je to izvajalec napačno zapisal na računu, temveč 5. 7. 2019, o čemer je predložil še SMS korespondenco ter nov račun, izstavljen s strani izvajalca na poziv tožnikovega pooblaščenca, na katerem je kot datum opravljene storitve naveden 5. 7. 2019. Po dokazni oceni je toženec še vedno menil, da predmetna naložba ni skladna z določili javnega poziva in odločil, kot navedeno zgoraj.

2. Tožnik vlaga tožbo zoper izpodbijano odločbo in sodišču predlaga, naj jo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka, ki jih priglaša, s pripadki. Navaja, da mu je izvajalec najprej izdal dva različna računa s št. 19-0017 (z različnim datumom izdaje, a enakim datumom opravljene storitve 1. 6. 2019), po prejemu odziva toženca pa je tožnik kontaktiral izvajalca in ga pozval k stornaciji napačnega računa in izdaji pravilnega, v katerem bo naveden datum opravljene storitve 5. 7. 2019, nakar je izvajalec 9. 10. 2019 poslal pravilen račun z omenjenim datumom opravljene storitve. Da je bila storitev opravljena tedaj, izhaja tudi iz SMS korespondence med tožnikom in izvajalcem, ki jo tožnik citira. Tožnik dalje citira tč. 4.f) Javnega poziva, ki je edina relevantna podlaga za odločanje, edini relevanten datum, ki se lahko upošteva kot datum izvedene naložbe, pa je tisti, naveden na računu, iz izvajalčevega računa z dne 24. 9. 2019 pa izhaja, da je to datum 5. 7. 2019, kar je po odprtju Javnega razpisa 7. 6. 2019. V razpisni dokumentaciji ni navedeno, da bi toženec moral ugotavljati, kdaj je bil izveden zagon črpalke ali da se kot datum storitve šteje datum zagona; tudi ni relevantno, ali črpalka lahko deluje brez wifi vmesnika in NIK kanala. Tožnik citira tudi SMS sporočila izvajalca (z dne 19. 6. 2019 dve sporočili in z dne 5. 7. 2019 ravno tako dve sporočili). Stališča toženca glede wifi vmesnika in NIK kanala kažejo na nerazumevanje podjemne pogodbe in pravil stroke, saj je storitev opravljena, ko so izvršena vsa dogovorjena podjemnikova dejanja. Če sta se stranki dogovorili za namestitev wifi vmesnika in NIK kanala, kot v tem primeru, je bila storitev opravljena, ko je bilo tudi to dvoje nameščeno. Kable je bilo treba pokriti z omenjenim kanalom, saj se to vedno tako naredi in je bilo tudi dogovorjeno, to je tudi življenjsko logično in vsakomur znano iz splošnih življenjskih izkušenj. Navedba toženca o prirejenosti računa izvajalca je neutemeljena. V dokaz svojih navedb se tožnik sklicuje na poročilo toženca, svojo opredelitev na poročilo, svoj dopis izvajalcu, račun z dne 3. in 10. 6. 2019, SMS korespondenco z izvajalcem, dopis izvajalca, originalni račun z dne 24. 9. 2019, fotografije NIK kanalov, svoje zaslišanje ter zaslišanje izvajalca.

3. Toženec v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe, predlaga zavrnitev tožbe in naložitev stroškov toženca v plačilo tožniku. Uvodoma povzema tek upravnega postopka in izvedena procesna dejanja, nadalje pa navaja, da je bil Javni poziv zasnovan tako, da se vlogo odda za že izvedeno naložbo, kot datum naložbe pa se šteje datum opravljene storitve, ki je naveden na računu, sicer pa se zanj šteje datum izdaje računa. Edini relevanten dokument je zato račun, ne pa morebitna druga dokazila (SMS ipd.). Toženec ni sledil predloženemu računu, z navedenim datumom opravljene storitve 5. 7. 2019, saj je ta v nasprotju s prvotno predloženim računom, ki ga je toženec štel za verodostojnega (ker je bil predložen že z vlogo in podprt s fotografijami); ta račun pa je tožnik predložil šele po opozorilu o neizpolnjevanju razpisnih pogojev, do spremembe datuma opravljene storitve pa je očitno prišlo na željo tožnika, da bi lahko koristil subvencijo. Tudi iz pripisa na prvotno predloženem računu izhaja, da je bil ta plačan, saj račun z dne 24. 9. 2019 ob izvedbi plačila še sploh ni bil izdan. Niti wifi vmesnik nit NIK kanali na računu niso izrecno specificirani, spodbuda, ki jo podeljuje toženec, pa niti ni namenjena namestitvi NIK kanala, temveč vgradnji toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe, kot to izhaja že iz razpisne dokumentacije. Ni res, da je splošno znano, da je treba kable vedno pokriti z NIK kanalom; iz fotografije stare naprave izhaja, da kabli niso bili zaščiteni, poleg tega NIK kanal predstavlja v razmerju do celote zanemarljivo podrobnost, tudi njegov strošek je marginalen, o čemer toženec predloži informacije s spleta. Očitno je tudi izvajalec menil, da je delo opravil 1. 6. 2019, saj se račun izda po dobavi blaga oz. izvedbi storitev in ne prej. Tudi iz SMS korespondence izhaja, da je izvajalec tožnika pravilno opozoril na potrebne aktivnosti glede vložitve vloge za subvencijo, svoje postopanje v razmerju do tožnika pa je očitno smatral za pravilno, a mu je slednji prek odvetnika zagrozil s tožbo. Toženec meni, da bi bilo zaslišanje tožnika in izvajalca nepotrebno, saj ne bi spremenilo z listinskimi dokazi jasno podrtega dejanskega stanja; poleg tega pa tožnik teh zaslišanj v upravnem postopku ni predlagal in gre zato za nove dokaze, ki jih je imel možnost predlagati že prej, a tega ni storil, kljub temu, da ga je toženec pozval k predložitvi dokazov tudi s poročilom.

4. V zadevi je bila opravljena glavna obravnava, na kateri je sodišče vpogledalo v upravne spise, zlasti v tožnikovo vlogo za pridobitev subvencije s prilogami (fotokopijo katere je v sodni spis vzelo pod C1). Na naroku je sodišče vpogledalo tudi v poročilo toženca z dne 26. 9. 2019 (A3) in tožnikovo opredelitev glede na to poročilo z dne 16. 10. 2019 (A4), račun št. 19-007, v verzijah, kot je bil izdan 3. 6. 2019 (A8), 10. 6. 2019 (A9) in 24. 9. 2019 (A12), SMS korespondenco (A10), zahtevo za izdajo pravilnega računa (A7) in odgovor nanjo (A11), fotografije NIK kanalov (A13), Javni poziv (A5) in njegove prve tri strani (A6) ter izpis s spleta glede cene NIK kanalov (B1). Zavrnilo pa je dokazni predlog za tožnikovo zaslišanje in zaslišanje izvajalca A.A., saj je bil le-ta, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, prepozen.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Iz Javnega poziva (A5 in A6) izhaja, da so njegov predmet nepovratne finančne spodbude občanom za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb na celotnem območju Republike Slovenije za določene nove naložbe, te pa so definirane kot naložbe za izvedbo enega ali več v pozivu opredeljenih ukrepov, ki so bili izvedeni v času trajanja tega javnega poziva. Do nepovratne finančne spodbude po Javnem pozivu je vlagatelj upravičen za naložbo, ki izpolnjuje pogoje tega javnega poziva in je bila izvedena v času trajanja tega javnega poziva (vključno od dne objave v Uradnem listu RS do dne objave zaključka javnega poziva v Uradnem listu RS, a priporočljivo pred oddajo vloge na Eko sklad). Kot datum izvedbe naložbe se po Javnem pozivu šteje datum opravljene storitve, ki je naveden na računu, iz katerega nedvoumno izhaja, da je naložba v celoti izvedena. V kolikor datum opravljene storitve na računu ni naveden, se kot datum izvedbe naložbe šteje datum izdaje računa. Eden teh ukrepov je med drugim tudi vgradnja toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe. Glede slednjega ukrepa je v pozivu nadalje določeno, da se pravica do nepovratne finančne spodbude dodeli za nakup in vgradnjo toplotne črpalke, kot je opredeljena v pozivu. Nadalje je v pozivu določeno še, da mora vloga vsebovati tudi dodatne obvezne priloge glede na posamezni ukrep, v primeru vgradnje toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe med drugim tudi račun za nakup in vgradnjo ogrevalne toplotne črpalke s pripadajočo inštalacijo za priklop, ki mora vključevati popis del in opreme, vrsto in točen tip ter proizvajalca toplotne črpalke ter dokazilo o plačilu celotnega računa.

7. Tožnikova vloga je bila zavrnjena, ker je bila njegova naložba, po ugotovitvah toženca, izvedena pred odprtjem Javnega poziva, kar je med strankama tudi sporno. Po izvedenem dokaznem postopku sodišče pritrjuje tožencu in se skladno z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v tej zvezi tudi sklicuje na zgoraj povzete razloge izpodbijane odločbe (kot so povzeti zgoraj v tč. 1 obrazložitve te sodbe), dodatno pa še podaja obrazložitev, kot sledi. Tožnik je svoji vlogi (C1) za pridobitev subvencije za vgradnjo toplotne črpalke priložil med drugim tudi račun izvajalca št. 19-007 z dne 3. 6. 2019, z datumom opravljene storitve 1. 6. 2019 in rokom plačila 14. 6. 2019, pri čemer so na računu vsebovane naslednje postavke: montaža - plinski del, toplotna črpalka B., zagon sistema, dodatni meter povezave ter elektroinstalacijska dela, kar vse skupaj znese 7.302,83 EUR bruto. Na računu je navedeno, da je bil plačan prav takšen znesek ter da ostane za plačilo 0,00 EUR, prav tako pa je na računu ročni pripis „plačano“ z žigom izvajalca in podpisom „C.C.“. Tožnik je svoji vlogi priložil tudi dva odrezka UPN, iz katerih izhaja, da je izvajalcu plačal v dveh delih, in sicer 5.000,00 EUR v mesecu maju 2019, ostanek pa v mesecu juniju 2019. Glede na navedeno je toženec po presoji sodišča ob pregledu tožnikove vloge in prilog utemeljeno ugotovil neskladje z Javnim pozivom, saj ni bil izpolnjen pogoj, da bi bila tožnikova naložba izvedena v času trajanja Javnega poziva, tj. kasneje od dne objave v Uradnem listu RS. Glede na to, da se po Javnem pozivu kot datum izvedbe naložbe šteje datum opravljene storitve, ki je naveden na računu, iz katerega nedvoumno izhaja, da je naložba v celoti izvedena, tožnik pa je svoji vlogi priložil račun izvajalca z zgoraj citirano vsebino (postavke glede toplotne črpalke in njene vgradnje. datum izvedbe 1. 6. 2019 in pripis, da je račun plačan), je po presoji sodišča toženec utemeljeno zaključil, da je glede na datum storitve, opredeljen na računu, tožnikova vloga neustrezna.

8. Po presoji sodišča tožnik tega s kasneje predloženimi inačicami spornega računa (A9, A12) ne more spremeniti, saj gre za očitno kasneje izdane verzije računa, ki so bile glede na tožnikovo zahtevo za izdajo (A7), poslano izvajalcu prek odvetnika, očitno izdane naknadno. Sodišče pa tudi pritrjuje tožencu, da gre za račune, evidentno izdane za potrebe postopka, kar izhaja tudi iz odgovora izvajalca (A11), da „rok bo izpolnjen na željo stranke, da bo lahko koristnik Eko sklada“. Prav tako pa tega ne more spremeniti predložena SMS korespondenca (A10), saj najprej iz nje po presoji sodišča ne izhaja, da bi bila naložba izvedena 5. 7. 2019, kot to trdi tožnik (temveč iz nje izhaja prerekanje med tožnikom in izvajalcem glede zamude pri plačilu, naknadno pa pojasnjevanje in analiziranje glede pogojev subvencioniranja). Nadalje pa, tudi če to iz nje bi izhajalo, to ne bi bilo relevantno, saj je važen datum, ki je naveden kot datum opravljene storitve na računu, saj se le-ta šteje za datum izvedbe naložbe. Iz tega izhaja, da gre za fikcijo, medtem ko dejanski datum izvedbe naložbe glede na določila Javnega poziva ni merodajen.

9. Prav tako po presoji sodišča ni relevantno, kaj sta se tožnik in izvajalec dogovarjala v okviru podjemne pogodbe in kakšna so pravila stroke glede montaže toplotnih črpalk. Po Javnem pozivu mora vloga v primeru vgradnje toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe vsebovati tudi račun za nakup in vgradnjo ogrevalne toplotne črpalke s pripadajočo inštalacijo za priklop, ki mora vključevati popis del in opreme, vrsto in točen tip ter proizvajalca toplotne črpalke. Kot pa toženec pravilno izpostavlja, v spornem računu med postavkami ni naštetega wifi vmesnika in NIK kanala, zato je lahko relevantna le vsebina, ki izhaja iz vloge, ki jo je vložil tožnik, in prilog, ki jih je priložil svoji vlogi (vse pod C1). Zato se za nerelavntne za odločitev v zadevi izkažejo tudi fotografije NIK kanalov s spleta, ki jih je predložil tožnik (A13) ter toženčeve informacije s spleta glede cene NIK kanalov (B1).

10. Dokazna predloga za zaslišanje tožnika in izvajalca sta bila zavrnjena kot prepozna, saj je tožnik, vprašan na naroku, zakaj je bil dokazni predlog za tožnikovo in izvajalčevo zaslišanje podan šele s tožbo, dejal, da je predhodno v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe predložil le listinske dokaze misleč, da se bo zadeva razjasnila že na njihovi podlagi, ker pa je toženka problematizirala vprašanje, kdaj je bila storitev dejansko opravljena, je sedaj v tožbi podal še ta dva dokazna predloga. To po presoji sodišča ne predstavlja opravičljivega razloga v smislu 52. člena ZUS-1 (novi dokazi se lahko upoštevajo le, med drugim, če jih stranka upravičeno ni mogla predlagati v postopku izdaje upravnega akta) in gre torej za nedopustno tožbeno novoto. Namreč, vprašanje datuma izvedbe naložbe je v zadevi sporno že ves čas, kot to tudi izhaja iz poročila toženca (A3), v katerem toženec ugotavlja, da iz dokumentacije izhaja, da je bila predmetna naložba očitno izvedena najkasneje 1. 6. 2019, kar je pred odprtjem Javnega poziva. Tožnik v tej zvezi v svoji opredelitvi (A4) teh dveh dokaznih predlogov ni podal, sodišče pa se tudi ne more strinjati, da bi toženec šele naknadno problematiziral, kdaj je bila storitev opravljena. Po presoji sodišča zato tožnikove pasivnosti v smislu podaje teh dveh dokaznih predlogov v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ni mogoče šteti za upravičeno, zato je ta dva dokazna predloga zavrnilo.

11. Tožbene navedbe so tako neutemeljene, sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (ničnost), zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS‑1 zavrnilo kot neutemeljeno.

12. Glede na to, da je sodišče tožbo zavrnilo, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).