13. 10. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Žike Kneževiča, Celje, in drugih, ki jih vse zastopa Jerneja Jazbinšek-Goričan, odvetnica v Celju, na seji 13. oktobra 2022

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu GAS-5, južni del (Uradni list RS, št. 23/21) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudniki izpodbijajo Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu GAS-5, južni del (v nadaljevanju Odlok). Zatrjujejo, da je v neskladju s 23., 33. 67., 72. in 153. členom Ustave, 6. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) in 1. členom Prvega protokola k EKČP. Pobudniki navajajo, da so etažni lastniki in stanovalci objekta na naslovu Delavska ulica 16 in 18, Celje, ki stoji na zemljišču s parcelno številko 1517/2, k. o. Spodnja Hudinja. V območje izpodbijanega odloka po njihovih navedbah spadajo tudi zemljišča, ki sicer tvorijo pripadajoče zemljišče k njihovi stavbi in katerih lastniki so vsakokratni lastniki navedene stavbe v etažni lastnini. Pobudniki zatrjujejo, da Odlok neposredno učinkuje na njihov pravni položaj. To utemeljujejo z navedbami, da Odlok omogoča širjenje industrije in celotno območje urejanja opredeljuje kot območje proizvodnih in servisnih dejavnosti, stanovanjsko rabo pa izpusti in jo s tem očitno ukinja. Pri tem Mestni občini Celje (v nadaljevanju Občina) očitajo, da z Odlokom ni uredila načina in časovnice spremembe namembnosti stanovanjskih objektov v nestanovanjske ter rešitve bivanjskega problema pobudnikov. Prej veljavni Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnih načrtih "Gospodarska cona v Celju" (Uradni list RS, št. 117/2000 – v nadaljevanju Odlok/2000) je po navedbah pobudnikov za obstoječi stanovanjski objekt, ki zaradi neposredne bližine poslovnih dejavnosti in prometnic že takrat ni imel zagotovljenih minimalnih pogojev bivanja, predvideval spremembo namembnosti v različne poslovne dejavnosti, posledično pa tudi ureditev stanovanjskih bivanjskih razmer za etažne lastnike oziroma stanovalce, do česar naj bi prišlo prek odkupa nepremičnin, preselitve stanovalcev v druge ustrezne nepremičnine in podobno. Pobudniki navajajo, da Občina vse od sprejetja Odloka/2000 navedene stanovanjske problematike pobudnikov ni reševala, njihove bivanjske razmere pa so se v tem času še poslabšale. S tem ko izpodbijani odlok izpušča omembo neustreznih minimalnih bivanjskih pogojev, pobudnikom po njihovem mnenju odvzema pridobljene pravice oziroma pravni status in vsaj minimalno zaščito njihovih pravic. S sprejetjem Odloka naj bi območje zato postalo povsem neprimerno za bivanje. Odlok naj bi v pravni položaj pobudnikov neposredno posegal tudi zato, ker naj bi v peti alineji šestega odstavka 10. člena navedeno spremembo namembnosti predvideval brez soglasij pobudnikov in brez upravnih postopkov.

2.Nadalje pobudniki trdijo, da Odlok neposredno posega v njihovo lastninsko pravico, s tem ko v grafičnem delu kot ograjo označuje nelegalno zgrajen zid. Navajajo, da glede zidu trenutno poteka postopek izvršbe inšpekcijske odločbe, ki predvideva njegovo odstranitev, zdaj pa bo na podlagi Odloka mogoče postopek izvršbe ustaviti in zid legalizirati. Po njihovih navedbah imajo sami v postopku izvršbe položaj stranskih udeležencev. Nadalje naj bi Odlok na enak način neposredno posegal v pravni položaj pobudnikov tudi zato, ker daje podlago za legalizacijo dveh skladiščnih šotorov, nelegalno zgrajenih na oziroma ob njihovih zemljiščih. Pobudniki navajajo, da je v teku postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja za oba postavljena šotora, v katerem imajo prav tako položaj stranskih udeležencev. Predlagajo, naj Ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje Odloka, nato pa ugotovi njegovo protiustavnost oziroma nezakonitosti in Odlok razveljavi.

B.

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja. V primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2).

4.Pobudniki svoj pravni interes utemeljujejo z lastništvom nepremičnin oziroma prebivanjem v stavbi na območju Odloka ter z navedbami, da Odlok (1) spreminja namembnost in ukinja stanovanjsko rabo njihovih nepremičnin, ne da bi bilo za to pridobljeno njihovo soglasje in poskrbljeno za rešitev njihovega bivanjskega problema, kot je to predvideval Odlok/2000, pri čemer ne ureja načina in časovnice spremembe namembnosti stanovanjskih objektov v nestanovanjske, ter (2) omogoča širjenje industrije in legalizacijo nelegalno zgrajenih skladiščnih šotorov in opornega zidu.

5.Izpodbijani odlok ne učinkuje neposredno. Občina je z njim načrtovala ureditve, ki bodo na opredeljenem območju urejanja (4. člen Odloka) omogočale posege v prostor in gradnjo objektov za različne gospodarske dejavnosti: proizvodna, obrtno-servisna, skladiščna, trgovska ter druge poslovne dejavnosti s pripadajočimi parkirnimi in manipulativnimi površinami (3. člen Odloka). Gradnja in s tem širjenje industrije, ki mu oporekajo pobudniki, neposredno na podlagi prostorskega izvedbenega akta, kot je izpodbijani odlok,[1] nista mogoča, saj mora pristojni upravni organ na njegovi podlagi šele odločiti o dovoljenosti gradnje in predpisati konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati. Če bodo pobudniki udeleženi v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja,[2] bodo lahko očitke o protiustavnosti in nezakonitosti Odloka navajali v teh postopkih. Enako kot za gradnjo načrtovanih objektov pa velja tudi za postopek legalizacije že zgrajenih objektov, saj mora tudi v tem primeru o legalizaciji odločiti pristojni upravni organ s posamičnim in konkretnim upravnim aktom.[3] Kot izhaja iz navedb v pobudi, so pobudniki kot stranski udeleženci udeleženi v postopku odločanja o zahtevi za legalizacijo – izdajo gradbenega dovoljenja za skladiščna šotora. Pobudniki lahko v tem postopku uveljavljajo tudi očitke o protiustavnosti in nezakonitosti izpodbijanega odloka. Prav tako bodo lahko pobudniki, če bo vložena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja in če bodo pobudniki izkazali svoj pravni interes za udeležbo v postopku, svoje ugovore o protiustavnosti in nezakonitosti izpodbijanega odloka uveljavljali v postopku legalizacije spornega opornega zidu.

6.Zmotno pa je prepričanje pobudnikov, da v njihov pravni položaj neposredno posega peta alineja šestega odstavka 10. člena Odloka, ker brez njihovega soglasja spreminja namembnost njihovih nepremičnin. Navedena določba sicer res predvideva spremembo namembnosti obstoječih stanovanjskih objektov v nestanovanjske, vendar pa je sprememba namembnosti dopustna le na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.[4] Pri tem bo moral investitor za pridobitev gradbenega dovoljenja med drugim izkazati tudi pravico graditi,[5] za kar pa bo moral urediti (lastninsko)pravna razmerja s pobudniki, ki so lastniki nepremičnin. Pobudniki pa svojega pravnega interesa tudi ne morejo utemeljiti z zatrjevanjem, da ta določba Odloka za razliko od Odloka/2000 ne predvideva več rešitve njihove bivanjske problematike. Odlok/2000 je namreč določal, da so za obstoječe stanovanjske objekte, ki zaradi neposredne bližine poslovnih dejavnosti in prometnic nimajo zagotovljenih minimalnih pogojev bivanja, predvidene spremembe namembnosti v različne poslovne dejavnosti ali rušitve in gradnje novih poslovnih objektov, medtem ko konkretnih obveznosti Občine v zvezi s tem – v nasprotju s trditvami pobudnikov – ni predvideval. Spremembo namembnosti stanovanjske stavbe pobudnikov, kot je bilo pojasnjeno, predvideva tudi izpodbijani odlok. Opustitev gole omembe neustreznih bivanjskih razmer pobudnikov v izpodbijanem odloku pa za izkaz pravnega interesa za izpodbijanje Odloka ne zadošča, saj se pravni položaj pobudnikov kot lastnikov oziroma stanovalcev stavbe na naslovu Delavska ulica 16 in 18, Celje, z uveljavitvijo Odloka ni v ničemer spremenil. Rešitve obstoječega bivanjskega problema, za kar se predvsem zavzemajo pobudniki, pa z izpodbijanjem Odloka niti ni mogoče doseči. Glede na navedeno pobudniki niso izkazali, da bi odločitev o protiustavnosti oziroma nezakonitosti Odloka izboljšala njihov pravni položaj.

7.Ker glede na navedeno pobudniki za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka ne izkazujejo pravnega interesa, je Ustavno sodišče njihovo pobudo zavrglo.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Glej drugi odstavek 48. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – v nadaljevanju ZUreP-2), na podlagi katerega je bil izdan izpodbijani odlok.

[2]Glej 36. in 54. člen Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr. in 65/20 – GZ) v zvezi s 128. členom Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21 – v nadaljevanju GZ-1) ter 48. in 67. člen GZ-1.

[3]Primerjaj tudi sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-722/21 z dne 1. 4. 2022, 8. točka obrazložitve, ter št. U-I-84/17 z dne 21. 10. 2021, 13. točka obrazložitve.

[4]Prvi odstavek 5. člena GZ-1.

[5]Točka 3 prvega odstavka 46. člena GZ-1.