Jedro

Napotitev, v primeru, ko ločitvena pravica temelji na izvršilnem naslovu, ima (načeloma) podlago v 308. členu ZFPPIPP. Vendar pa je možna le v primeru, ko gre za premoženje stečajnega dolžnika. V primerih, kot je obravnavani, pa ni podlage za napotitev kogarkoli na pravdo, saj stečajni dolžnik (zanj upravitelj) ne more prodajati premičnin, ki niso (več) njegova last in s tem niso del stečajne mase. Na takih premičninah že pojmovno ne more obstajati ločitvena pravica, zaradi katere bi bil upnik lahko prednostno poplačan iz določenega premoženja stečajnega dolžnika.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep delno spremeni tako, da se v delu, ki se nanaša na napotitev pritožnika na vložitev tožbe za ugotovitev obstoja ločitvene pravice na osebnem vozilu RENAULT SCENIC 1.4. in na traktorju HURLIMANN XT 110, L. 2008, na vložitev tožbe za ugotavljanje neobstoja ločitvene pravice napoti upravitelja.

2. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na napotitev pritožnika na vložitev tožbe za ugotovitev obstoja ločitvene pravice na motornem vozilu (traktor) znamke: YOHN DEERE, datum prve registracije: 24.11.2011, razveljavi.

3. Pritožba se v delu, ki se nanaša na napotitev pritožnika na vložitev tožbe za ugotovitev obstoja ločitvene pravice na denarnem dobroimetju od unovčenega motornega vozila (traktor) znamke: YOHN DEERE, datum prve registracije: 24.11.2011, zavrne in se v tem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje o priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih ločitvenih pravic odločilo tako, kot je navedeno v šestem končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 22.2.2021 (p.d. 283), ki je sestavni del izreka sklepa.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil upnik A. d. o. o. - v stečaju zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in predlagal, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da na pravdo napoti dolžnika.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Upravitelj je v šestem dodatnem končnem seznamu preizkušenih terjatev priznal prijavljeno terjatev pritožnika v višini 2.678,02 EUR s pripadki, prerekal pa je prijavljeno ločitveno pravico upnika (pritožnika) na motornem vozilu znamke RENAULT SCENIC 1.4, reg. označba: ..., motornem vozilu (traktor) znamke HURLIMANN XT 110, L. 2008, reg. označba: ..., in na motornem vozilu (traktor) znamke: YOHN DEERE, datum prve registracije: 24.11.2011 oz. na denarnem dobroimetju od unovčenega motornega vozila. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se na pravdo zaradi ugotovitve obstoja prerekane ločitvene pravice napoti upnik.

5. Pritožnik je v prijavi terjatve trdil, da je prijavljena ločitvena pravica nastala na podlagi izvršilnega naslova in sicer na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 131229/2010 z dne 22.9.2010, z vpisom rubeža na zarubljenih premičninah v Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih nepremičnin dne 27.5.2016, ID zastavne pravice: ... Upnik pridobi zastavno pravico na zarubljenih stvareh z rubežem, v primerih iz tretjega odstavka 81. člena ZIZ pa z vpisom rubeža v register (prvi odstavek 87. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). Pritožnik pravilno opozarja, da je glede na navedeno zakonsko določilo upnik skladno z določili ZIZ pridobil zastavno pravico za zavarovanje svoje terjatve na zarubljenih premičninah dolžnika in sicer na zarubljenih motornih vozilih z vpisom rubeža v register dne 27.5.2016. Upnikova terjatev je bila tako že ob začetku stečajnega postopka zavarovana z zastavno pravico na zarubljenih premičninah.

6. Upravitelj se je v odgovoru na pritožbo strinjal z pritožnikovimi trditvami o pridobljeni ločitveni pravici, pojasnil pa je, da je prerekal ločitveno pravico upnika na osebnem vozilu RENAULT SCENIC 1.4, in traktorju HURLIMANN XT 110, L. 2008 zato, ker se ne nahajata (več) v posesti dolžnika (navedeno izhaja že iz samega seznama, ki je del izpodbijanega sklepa). Navedel je, da je dolžnik na naroku 6.3.2019 (p.d. 135) povedal, da je avto sicer na njegovem posestvu, je pa nevozen in neregistriran in je za na odpad, upravitelj pa ga nato ob treh obiskih na dolžnikovem posestvu ni našel. Upravitelj trdi, da je s tem verjetno izkazal, da stečajni dolžnik opisanega premoženja nima v posesti (oziroma da upravitelj do njega nima dostopa in ga zato ne more unovčiti in prednostno poplačati upnika), višje sodišče pa ocenjuje, da ni izkazal, da predmet zavarovanja ne obstaja več. Upravitelj bo moral v zvezi z izginulim avtomobilom izvesti vse potrebne ukrepe, da ga pridobi nazaj oziroma ugotovi, kje je, med drugim tudi z vložitvijo predloga za kazenski pregon (kot je to storil, ker je dolžnik odsvojil traktor znamke Hurliman).

7. Na osebnem vozilu RENAULT SCENIC 1.4, in traktorju HURLIMANN XT 110 (še) nihče ni uveljavljal izločitvene pravice, torej zaenkrat nihče drug ne zatrjuje, da ima na njiju lastninsko pravico. Če je prerekana ločitvena pravica, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova, pa mora tožbo za ugotovitev, da ločitvena pravica ne obstaja, vložiti tisti, ki je ločitveno pravico prerekal (2. točka drugega odstavka 308. člena ZFPPIPP). V tem primeru je ločitveno pravico prerekal upravitelj, zato ima pritožba prav, da bi sodišče prve stopnje moralo na podlagi drugega odstavka 308. člena ZFPPIPP na pravdo za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice napotiti upravitelja in ne upnika.

8. Upnikova pritožba je tako v tem delu utemeljena, zato ji je višje sodišče ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se v delu, ki se nanaša na napotitev pritožnika na vložitev tožbe za ugotovitev obstoja ločitvene pravice na osebnem vozilu RENAULT SCENIC 1.4, in traktorju HURLIMANN XT 110, L. 2008 na vložitev tožbe za uveljavljanje neobstoja ločitvene pravice (namesto upnika) napoti upravitelja (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

9. Glede prerekane ločitvene pravice na traktorju YOHN DEERE je upravitelj pojasnil, da je navedeni traktor prodal in izposloval sklep sodišča o izročitvi premoženja kupcu, v katerem je bilo določeno tudi, da se izbrišejo vsa bremena (p.d. 194, 30.7.2019) in to preden je upnik na tem premoženju prijavil ločitveno pravico (p.d. 250, 15.1.2021).

10. Ločitvena pravica je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja (prvi odstavek 19. člena ZFPPIPP). Ločitvena pravica lahko po zakonu obstaja le na premoženju stečajnega dolžnika, ne pa tudi na premoženju, na katerem ima lastninsko pravico kdo drug. Upniki stečajnega dolžnika ne morejo biti v stečajnem postopku poplačani iz premoženja, ki ni v lasti dolžnika (primerjaj: VSL Cst 708/2016).

11. Napotitev, v primeru, ko ločitvena pravica temelji na izvršilnem naslovu, ima (načeloma) podlago v 308. členu ZFPPIPP. Vendar pa je možna le v primeru, ko gre za premoženje stečajnega dolžnika. V primerih, kot je obravnavani, pa ni podlage za napotitev kogarkoli na pravdo, saj stečajni dolžnik (zanj upravitelj) ne more prodajati premičnin, ki niso (več) njegova last in s tem niso del stečajne mase. Na takih premičninah že pojmovno ne more obstajati ločitvena pravica, zaradi katere bi bil upnik lahko prednostno poplačan iz določenega premoženja stečajnega dolžnika.

12. Pritožba je tako tudi v tem delu utemeljena, zato ji je višje sodišče ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v tem delu razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V zadevi pa ni mogoče odločitve sodišča prve stopnje spremeniti ali zadeve v tem delu vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, saj na pravdo glede na to, da premičnina ne sodi več v stečajno maso, v tem stečajnem postopku ni mogoče nikogar napotiti (primerjaj: VSL Cst 708/2016).

13. V zvezi z upnikovo prijavo ločitvene pravice na denarnem dobroimetju od unovčenega motornega vozila traktor znamke pa višje sodišče pojasnjuje, da ZFPPIPP nima izrecne določbe o ločitveni pravici na še nerazdeljeni kupnini. Peti odstavek 299. člena ZFPPIPP sicer določa, da lahko izločitveni upnik zahteva, da se mu izplača kupnina, dosežena s prodajo njegovega premoženja, vendar pa take pravice ločitveni upnik nima. Zakonodajalec je želel z navedenim ščititi stvarnopravni zahtevek izločitvenega upnika, lastnika prodane stvari, ne pa tudi obligacijskopravni zahtevek ločitvenega upnika. Upnik ni dokazal, da ima na kupnini, doseženi s prodajo traktorja, ločitveno pravico (zastavno pravico), to je imel le na traktorju, ki je bil prodan, zastavna pravica pa je bila ob upnikovi prijavi ločitvene pravice že izbrisana iz registra neposestnih zastavnih pravic. Na uveljavitev obstoja ločitvene pravice na denarnem znesku (kupnini za prodani traktor) je bil tako pravilno napoten pritožnik. Ker pritožbeni razlogi tako v tem delu niso podani, višje sodišče pa ob reševanju pritožbe tudi ni našlo bistvenih kršitev postopka (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in v tem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.