Jedro

Presoja višine odškodnine za negmotno škodo zaradi hudih poškodb mladoletnega oškodovanca.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti zviša za 2.500.000 SIT.

V ostalem se revizija zavrne.

Po delni ugoditvi reviziji se izrek sodbe glasi: "Tožena stranka je dolžna plačati tožniku 13.827.689 SIT in mu povrniti 335.245 SIT stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.6.2001 do plačila.

Kar zahteva tožeča stranka več, se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške pritožbenega postopka." Tožena stranka je dolžna povrniti tožniku stroške revizijskega postopka v znesku 90.750 SIT."

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožnikovemu zahtevku in odločilo, da mu mora toženka plačati, po odbitku že prejete akontacije, še odškodnino v znesku 14.027.689 SIT in mu povrniti stroške postopka v znesku 523.819,87 SIT, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.6.2001 do plačila. Kar je zahteval tožnik več, je zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo, pritožbi toženke pa je delno ugodilo in znižalo odškodnino (ob upoštevanju že prejete akontacije) na 11.327.689 SIT. Glede stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje je odločilo, da trpi vsaka stranka svoje, tožniku pa je naložilo, da mora toženki povrniti 105.200 SIT stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.3.2002 do plačila.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložil tožnik revizijo in v njej uveljavljal revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Ob upoštevanju ugotovitev dokaznega postopka je mogoče trditi, da je utrpel tožnik katastrofalno škodo. Zato bi mu morala biti prisojena vsa zahtevana odškodnina. Tožnik, ki je mlad, ima življenje praktično uničeno. Izračun zavarovalne vsote ni pravilen. Reviziji naj se ugodi tako, da bo tožniku prisojena vsa zahtevana odškodnina. Podrejeno naj se sodba sodišča druge stopnje razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (375. člen ZPP).

Postopek pred sodiščema prve in druge stopnje se je končal po uveljavitvi Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999 (ZPP - začetek veljavnosti dne 14.7.1999). Zato je treba v revizijskem postopku uporabiti določbe tega zakona (498. člen ZPP).

Revizija je delno utemeljena.

Revizija se v celoti sklicuje na dejanske ugotovitve sodišč druge in prve stopnje in trdi, da bi morala biti tožniku ob pravilni uporabi materialnega prava prisojena vsa zahtevana odškodnina. Glede denarnega zadoščenja za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ima revizija delno prav, v ostalem pa ne.

a) Glede odškodnine za pretrpljene telesne bolečine: Iz tega naslova sta sodišči druge in prve stopnje prisodili tožniku denarno zadoščenje v znesku 2.500.000 SIT (od zahtevanih 3.000.000 SIT), kar je ob upoštevanju dejanskih ugotovitev obeh sodišč in kriterijev, ki so določeni v 200. in 203. členu ZOR, tudi po presoji revizijskega sodišča pravično denarno zadoščenje za to vrsto nepremoženjske škode. Dejstvo je, da je utrpel tožnik hude poškodbe (odprt zlom čelne kosti levo, zlom lobanjskega dna, obtolčenino levega čelnega režnja možganov, zlom zgornje čeljusti, slepoto na levo oko, ugreznjenje levega očesa, zlom krone prvega sekalca zgoraj levo, kot posledica poškodbe lobanjske baze pa sta se razvili naglušnost srednje stopnje na desno uho, in okvara vonja) zaradi katerih je trpel telesne bolečine (13 dni srednje hude, dva meseca blage, mesec dni je trpel srednje hud glavobol, občasne glavobole ima ob spremembah vremena, glavoboli in bolečine se bodo pojavljali tudi v bodoče), zdravljenje pa so spremljale številne neugodnosti (44 dni v bolnici, od tega 12 dni na intenzivni negi, devet dni priklopljen na aparat za dihanje, operacija, več bolečih preiskav, dvakratna izpostavljenost intenzivnemu sevanju, 19 dni na Inštitutu za rehabilitacijo invalidov, 17 krat ambulantni pregledi, tri mesece popolne domače oskrbe), vendar pa odškodnina v znesku 2.500.000 SIT iz tega naslova kljub temu ni prenizko odmerjena, kot zmotno meni revizija.

b) Glede prestanega strahu: Iz tega naslova je sodišče prve stopnje prisodilo tožniku 700.000 SIT (od zahtevanih 1.000.000 SIT), z izpodbijano sodbo pa je bila odškodnina iz tega naslova znižana na 500.000 SIT. Ob upoštevanju trajanja in intenzivnosti strahu (ob nezgodi tožnik strahu ni utrpel; ta se je pojavil šele po desetih dneh in je trajal v hudi obliki tri do štiri dni, v srednje hudi obliki pa tri tedne in nato prešel v zaskrbljenost za izid zdravljenja, ki je trajala 14 dni) predstavlja znesek 500.000 SIT tudi po presoji revizijskega sodišča pravično denarno zadoščenje za to vrsto negmotne škode.

c) Glede duševnih bolečin zaradi skaženosti: Po končanem zdravljenju ima tožnik uvgreznjeno levo oko, očesna reža levo je ožja, na levi strani čela ima brazgotino in udrtino, leva stran obraza pa je deformirana. Zato je bilo tožniku na obeh stopnjah prisojenih 1.500.000 SIT (od zahtevanih 2.000.000 SIT), kar je po presoji revizijskega sodišča v skladu s kriteriji, ki jih za povrnitev nepremoženjske škode določa ZOR.

d) Glede odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti: Iz tega naslova je zahteval tožnik denarno zadoščenje v znesku 20.000.000 SIT, sodišče prve stopnje mu je prisodilo 15.000.000 SIT, z izpodbijano sodbo pa je bila odškodnina iz tega naslova znižana na 12.500.000 SIT. Po presoji revizijskega sodišča predstavlja pravično denarno zadoščenje iz tega naslova 15.000.000 SIT. Tolikšno denarno zadoščenje iz tega naslova narekujejo v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljene okoliščine primera (med katerimi revizijsko sodišče posebej izpostavlja dejstvo, da je bil tožnik ob nezgodi star šele 13 let), določbe 200. in 203. člena ZOR in primerjava z odškodninami, ki so jih prejeli drugi oškodovanci v podobnih primerih. Tožnik, ki je bil ob nezgodi star šele trinajst let, je ostal popolnoma slep na levo oko, na desno uho je do srednje stopnje izgubil sluh, močna pa je tudi izguba vonja. Pri tožniku se pojavljajo motnje kognitivnih funkcij, koncentracije, spomina ter, zaradi zmanjšanih možnosti odpiranja ust, motnje pri grizenju in žvečenju hrane. Gibljivost vratne hrbtenice je zavrta. V celoti je nesposoben za dela, pri katerih je potreben globinski vid, ocena razdalje predmetov, dober sluh, lokacija smeri zvokov ali dober vonj. Ne zmore del na višini, močno zmanjšano sposoben pa je za dela, ki zahtevajo dolgotrajno koncentracijo, dober spomin, hitro ocenjevanje različnih situacij, asociativno mišljenje, dobro komunikacijo z ljudmi ali nastope v javnosti. Tudi za dela, ki zahtevajo dolgotrajno sedenje v prisiljenem položaju, ponavljajoče in sunkovite gibe glave, dolgotrajne transporte in podobno, je zmanjšano sposoben. Stanje je dokončno. V bodoče je mogoče pričakovati le delno izboljšanje izgleda. No more biti dvoma, da gre za hudo zmanjšanje življenjske aktivnosti pri mladem človeku, ki povzroča duševne bolečine. Zato pripada tožniku iz tega naslova denarno zadoščenje v znesku, kot mu ga je odmerilo sodišče prve stopnje, tedaj v znesku 15.000.000 SIT.

Skupaj odmerjeno denarno zadoščenje znaša 19.500.000 SIT. Ob upoštevanju že izplačane akontacije (ob upoštevanju valorizacije znesek 5.672.311 SIT) mora tako tožena stranka plačati tožniku še 13.827.689 SIT.

Prisojena odškodnina ne dosega zneska, ki naj bi po izračunu sodišča prve stopnje predstavljal valorizirano zavarovalno vsoto. Zato revizijskemu sodišču na tožnikove trditve, da ta izračun ni pravilen, ni treba odgovoriti.

Zaradi delne ugoditve reviziji je bili treba na novo odločiti tudi o stroških celotnega postopka. V postopku pred sodiščem prve stopnje je uspel tožnik s približno 64 odstotki, kar ob upoštevanju zneska 523.820 SIT, kolikor so po odmeri sodišča prve stopnje znašali tožnikovi stroški, pomeni, da mora tožena stranka povrniti tožniku 335.245 SIT stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje.

V pritožbenem postopku tožnik ni uspel, tožena stranka pa je po delni ugoditvi tožnikovi reviziji uspela z minimalnim zneskom (200.000 SIT). Zato trpita vsaka stranka svoje stroške pritožbenega postopka.

V revizijskem postopku pa je tožnik delno uspel, zato mu mora tožena stranka, ob upoštevanju revizijskega uspeha, povrniti 90.750 SIT. Stroški sestave revizije so odmerjeni od zneska 2.500.000 SIT in znašajo 75.000 SIT, 750 SIT znašajo materialni stroški, 15.000 pa znaša 20-odstotni DDV.