Jedro

Glede na navedbe obsojenega, ki jim sodišče prve stopnje ne odreka verodostojnosti, da razen pokojnine, nima nikakršnih drugih prihodkov niti premoženja, pokojnina, ki jo prejema pa ne dosega zneska, ki bi pokril zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje (ta od julija 2013 znaša 265,22 EUR – Uradni list RS št. 63/2013), pritožbeno sodišče ugotavlja, da obsojeni naloženih stroškov ne more plačati, ne da bi bilo zaradi njih ogroženo njegovo vzdrževanje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se obsojenega E.V. oprosti plačila stroškov kazenskega postopka in povprečnine.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Kopru je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog obsojenega E.V. za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka in povprečnine, dovolilo pa mu je, da stroške kazenskega postopka v višini 2.237,01 EUR plača v 40 zaporednih mesečnih obrokih, pri čemer prvi obrok v višini 53,01 EUR zapade v plačilo 15. aprila 2014, vsak naslednji obrok v višini 56,00 EUR pa zapade v plačilo 15. dne v tekočem mesecu, povprečnino v višini 834,58 EUR pa mu je dovolilo plačati v petih zaporednih mesečnih obrokih, pri čemer prvi obrok v višini 166,58 EUR zapade v plačilo 15. aprila 2014, vsak naslednji obrok v višini 167,00 EUR pa zapade v plačilo 15. dne v tekočem mesecu. Po pravnomočnosti sklepa je obsojeni dolžan nakazovati navedene zneske na račun okrožnega sodišča. Če zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki.

Zoper sklep je obsojeni vložil pritožbo. Navaja, da je bil od leta 2003 do leta 2013 v zaporu na H., nedograjeno hišo sta dokončala njegova sinova s pomočjo visokih bančnih kreditov, kar pa sedaj predstavlja velikansko breme za njuni družini, saj je žena starejšega sina izgubila zaposlitev, prav tako pa tudi njegov mlajši sin. Zato mu ne moreta finančno pomagati. Zato zneska 222,59 EUR, ob pokojnini 225,00 EUR ne more plačati.

Pritožba je utemeljena.

Glede na določbo četrtega odstavka 95. člena ZKP sme sodišče oprostiti obdolženca povrnitve vseh stroškov ali dela stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženost vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati. Če se te okoliščine ugotovijo po izdaji odločbe o stroških, sme predsednik senata na predlog obdolženca s posebnim sklepom oprostiti obdolženca povrnitve stroškov kazenskega postopka, odložiti plačilo stroškov kazenskega postopka, ali pa mu dovoliti, da jih povrne v obrokih. Predlog lahko obdolženec poda najpozneje do izteka roka za plačilo, ki ga določi sodišče. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje, izhajajoč iz temeljnega pravila, da mora obdolženec, če je bil spoznan za krivega, povrniti vse stroške kazenskega postopka, zavrnilo predlog obsojenega E.V. za oprostitev plačila stroškov kazenskega postoka in povprečnine, ocenilo pa je, da je obsojeni kljub temu sposoben plačati naložene stroške v obrokih, kot je razvidno iz izreka izpodbijanega sklepa. Ugotovilo je namreč, da je bil obsojeni ob izdaji sodbe brez zaposlitve, solastnik hiše v gradnji, lastnik avtomobila, poročen, oče dveh preskrbljenih otrok, njegova žena je prejemala pokojnino v višini 90.000,00 SIT. Na podlagi obsojenčeve prošnje in predloženih listin pa je ugotovilo, da je obsojeni sedaj upokojen in prejema 225,88 EUR pokojnine mesečno (povprečje po bančnem izpisku za november 2013, december 2013 in januar 2014). V letu je iz naslova pokojnine prejel 2.707,92 EUR. Je poročen, živi pa pri sinu. Nima drugega premičnega ali nepremičnega premoženja. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se premoženjske in družinske razmere obsojenca od izdaje sodbe niso toliko spremenile, da bi utemeljevale oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka in povprečnine, ocenilo pa je, da obsojenec ne bi zmogel plačila stroškov kazenskega postopka in povprečnine v enkratnem znesku, saj bi bilo v takem primeru ogroženo njegovo preživljanje ali preživljanje njegovih družinskih članov.

Po presoji pritožbenega sodišča, so zaključki sodišča prve stopnje, glede na navedbe obsojenega o svojih možnostih za plačilo naloženih stroškov postopka, napačni. Glede na navedbe obsojenega, ki jim sodišče prve stopnje ne odreka verodostojnosti, namreč , razen pokojnine, nima nikakršnih drugih prihodkov niti premoženja, pokojnina, ki jo prejema pa ne dosega zneska, ki bi pokril zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje (ta od julija 2013 znaša 265,22 EUR – Uradni list RS št. 63/2013). Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da obsojeni naloženih stroškov ne more plačati, ne da bi bilo zaradi njih ogroženo njegovo vzdrževanje. Zato je njegovi pritožbi ugodilo in odločilo kot je razvidno iz izreka (tretji odstavek 402. člena ZKP).