Jedro

S tem, ko na plačilnem nalogu, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o prisilni izterjavi ni potrdila o izvršljivosti, po presoji sodišča v obravnavanem primeru ni izpolnjen zakonsko določen pogoj za izdajo sklepa o prisilni izterjavi.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Davčne uprave Republike Slovenije, Glavnega urada z dne 12.12. 2001 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v nov postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo z dne 12. 12. 2001 kot neutemeljeno zavrnila pritožbo tožnika zoper sklep Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada A, Izpostave B z dne 4. 7. 2000, s katerim je bila zoper tožnika uvedena prisilna izterjava neporavnane denarne kazni v znesku 5.000 SIT in stroškov postopka prisilne izterjave v višini 1.000 SIT iz osebnih prejemkov. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ugotavlja, da se na podlagi določbe 241. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS 10/91, 13/93, 66/93, 87/97 in 73/98, v nadaljevanju: ZP) plačilni nalog pošlje v izvršitev organu, ki je pristojen za izterjavo davkov, če se denarna kazen ne izterja takoj na kraju prekrška ali če je tisti, ki je prekršek storil, ne plača v osemdnevnem roku, pa ni vložil ugovora. Po določbi 42. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96, 7/97, 35/98-odl. US, 82/98, 91/98, 108/99 in 87/01, v nadaljevanju: ZDavP) uvede davčni organ prisilno izterjavo z izdajo sklepa o prisilni izterjavi, po določbi 4. odstavka 44. člena ZDavP pa je v primeru, če je davčni organ pristojen za izterjavo drugih obveznosti, ki jih niso odmerili davčni organi, izvršilni naslov izvršljiva odločba oziroma plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti. V obravnavanem primeru se od tožnika izterjuje denarna kazen na podlagi plačilnega naloga Policijske postaje C z dne 25. 8. 1999. Plačilni nalog je bil tožniku vročen na kraju storitve prekrška. Ker tožnik denarne kazni ni poravnal prav tako pa ni vložil ugovora, je plačilni nalog postal izvršljiv, izvršljiv plačilni nalog pa predstavlja izvršilni naslov v smislu določb ZDavP. Tožniku tudi pojasni, da v skladu z določbo 46. člena ZDavP v pritožbi zoper sklep ni možno izpodbijati odločb, ki se izvršujejo (v danem primeru plačilnega naloga).

Tožeča stranka izpodbija odločitev tožene stranke. S plačilnim nalogom, ki je podlaga tega postopka, ni bila nikoli seznanjena. Prejel je le sklep o prisilni izterjavi, zato predvideva, da je nekdo izrabil njegove podatke. Sodišču smiselno predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v svojem odgovoru na tožbo sodišču predlaga zavrnitev tožbe.

Državno pravobranilstvo RS kot zastopnik javnega interesa svoje udeležbe v tem postopku ni prijavilo.

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru se od tožnika izterjuje denarna kazen na podlagi plačilnega naloga Policijske postaje C z dne 25. 8. 1999. Sodišče ugotavlja, da na plačilnem nalogu, ki ga je izdala Policijska postaja in ki se nahaja v upravnih spisih ni potrdila o izvršljivosti. ZDavP v 4. odstavku 44. člena določa, da je v primeru, če je davčni organ pristojen za izterjavo drugih obveznosti, katerih niso odmerili davčni organi, izvršilni naslov izvršljiva odločba oziroma plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti. Po presoji sodišča v obravnavanem primeru s tem, ko na plačilnem nalogu, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o prisilni izterjavi ni potrdila o izvršljivosti, ni izpolnjen zakonsko določen pogoj za izdajo sklepa o prisilni izterjavi. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba v nasprotju z materialnimi predpisi, zato je po določbi 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS št. 50/97 in 70/00) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu z določbo 2. odstavka istega člena zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek in odločanje.