- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sodba I Ips 209/2003
ECLI:SI:VSRS:2003:I.IPS.209.2003 Kazenski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Zasebni tožilec ni upravičen vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, lahko pa to stori državni tožilec Republike Slovenije na njegovo pobudo.
Izrek
Zahteva zasebnega tožilca S.M. za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena.
Obrazložitev
S sodbo Okrajnega sodišča v Kopru z dne 28.02.2001 je bil obd. A.V. po določbi 3. točke 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oproščen obtožbe kaznivega dejanja očitanja kaznivega dejanja z namenom zaničevanja po 1. odstavku 173. člena KZ. Odločeno je bilo, da mora zasebni tožilec povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odstavka 92. člena ZKP, potrebne izdatke obdolženca ter potrebne izdatke in nagrado njegove zagovornice in plačati 40.000,00 SIT povprečnine. Višje sodišče v Kopru je s sodbo z dne 02.10.2002 zavrnilo pritožbo pooblaščenca zasebnega tožilca kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter zasebnemu tožilcu naložilo kot stroške pritožbenega postopka plačilo povprečnine v znesku 50.000,00 SIT.
Zasebni tožilec je po pooblaščencu, odvetniku V.S.K. iz K., dne 13.12.2002 vložil zoper navedeno pravnomočno sodbo zahtevo za varstvo zakonitosti iz razloga po 1. točki 1. odstavka 420. člena ZKP.
Predlaga, da Vrhovno sodišče ugodi zahtevi za varstvo zakonitosti ter izpodbijano sodbo zavrne kot nezakonito in zoper obdolženca postopek ustavi, ali ustrezno sodbi sodišča prve in druge stopnje razveljavi in vrne v ponovno odločanje sodiščema prve in druge stopnje.
Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.
Po določbi 1. odstavka 421. člena ZKP smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti državni tožilec Republike Slovenije, obdolženec in zagovornik. Po obdolženčevi smrti pa jo smejo v njegovo korist vložiti osebe iz 2. odstavka 367. člena ZKP. Glede na takšne določbe zasebni tožilec ni upravičen, da sam vloži to izredno pravno sredstvo, lahko pa to stori državni tožilec Republike Slovenije na njegovo pobudo. Zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevo zasebnega tožilca za varstvo zakonitosti v skladu z določbo 2. odstavka 423. člena ZKP zavrglo kot nedovoljeno.