Jedro

Z uveljavitvijo ZDrž dne 5.7.1946 je bila uveljavljena določba 2. odstavka 35. člena, ki je določala, da tuja državljanka, ki se je omožila z državljanom FLRJ po 6.4.1941, z omožitvijo ni pridobila državljanstva FLRJ, pridobila pa ga je lahko z naturalizacijo po 2. odstavku 9. člena tega zakona.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000), zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 6.7.2005. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo zoper odločbo Upravne enote Maribor z dne 14.6.2004, s katero je ta ugotovila, da B.B., roj. 13.3.1915, ni državljanka Republike Slovenije (1. točka izreka) in da se po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS, Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91, 38/92 in 13/94, 96/2002 in 7/2003), od 28.8.1945 ni štela za jugoslovansko državljanko (2. točka izreka).

Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da gre v tem primeru za ugotavljanje državljanstva B.B., kot predhodnega vprašanja v postopku denacionalizacije. Sodišče prve stopnje se strinja z razlogi, navedenimi v obrazložitvi izpodbijane odločbe tožene stranke in se nanje sklicuje (2. odstavek 67. člena ZUS). Tožnica je dne 28.4.1939 sklenila zakonsko zvezo z C.C., avstrijskim državljanom, ki pa je ob poroki na podlagi Odredbe o nemškem državljanstvu v deželi Avstriji z dne 3.7.1938, veljal za nemškega državljana. S sklenitvijo zakonske zveze je po predpisih, ki so veljali na ozemlju Avstrije, pridobila moževo državljanstvo, kar med strankama ni sporno. S sklenitvijo zakonske zveze s tujcem in pridobitvijo njegovega državljanstva je bil izpolnjen stan paragrafa 29. Zakona o državljanstvu Kraljevine SHS (Sl.n. št. 254/LXXXIV), po katerem je državljanka Kraljevine SHS, ki se je omožila s tujim državljanom, izgubila državljanstvo, razen če po predpisih moževe domovine ni pridobila njegovega državljanstva ali če si je pridržala državljanstvo Kraljevine SHS z ženitno pogodbo ali, če take pogodbe ni, če je podala ob sklenitvi zakonske zveze tako izjavo. Dokaza o tem, da bi si jugoslovansko državljanstvo pridržala z ženitno pogodbo oziroma o tem, da je o pridržanju jugoslovanskega državljanstva podalo izjavo, tožnica ni predložila dokaza niti tega ni zatrjevala. Z izgubo državljanstva je prenehalo tudi domovinstvo po 3. odstavku paragrafa 15 Zakona o občinah (Sl. n., št. 229/35). Ker na dan 6.4.1941 ni imela več domovinstva na ozemlju Kraljevine Jugoslavije, tudi na dan 28.8.1945, v skladu z 1. odstavkom 35. člena in 37. členom Zakona o državljanstvu FLRJ (ZDrž) ni pridobila državljanstva FLRJ. Sodišče prve stopnje se strinja s toženo stranko, da tožnica po poroki z jugoslovanskim državljanom leta 1944, na podlagi 2. odstavka 35. člena ZDrž izrecno ni pridobila jugoslovanskega državljanstva, pridobila pa ga je lahko z naturalizacijo po 2. odstavku 9. člena tega zakona. Ob tem pa morajo biti izpolnjeni v zakonu določeni pogoje, vendar ti pogoji v obravnavanem primeru niso razvidni iz upravnih spisov in jih tožnica niti ne zatrjuje.

Tožnica vlaga pritožbo zoper izpodbijano sodbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Smiselno ponovi tožbene navedbe in meni, da bi ji ob pravilni uporabi materialnega prava moralo biti priznano jugoslovansko državljanstvo in državljanstvo Republike Slovenije. Po njenem mnenju s poroko v letu 1939 z nemškim državljanom ni izgubila jugoslovanskega državljanstva in je bilo samo po sebi umevno, da si je ob poroki pridržala jugoslovansko državljanstvo. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da njeni tožbi ugodi. Odgovori na revizijo niso bili vloženi.

S 1.1.2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel tudi revizijo. Po določbi 1. odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče RS odloča o pravnih sredstvih, vloženih do 1.1.2007, po ZUS-1. Po 2. odstavku 107 člena ZUS-1 se do 1.1.2007 vložene pritožbe, če ne izpolnjujejo pogojev za pritožbe po tej določbi, štejejo za revizije. Ker je tožničina pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje bila vložena pred 1.1.2007, in ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po 2. odstavku 107. člena ZUS-1, se obravnava kot revizija. Sodba sodišča prve stopnje je v skladu z določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna s 1.1.2007. Revizija ni utemeljena.

Revizija v upravnem sporu je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). Po določbi 2. odstavka 85. člena ZUS-1 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan.

Prvi zakon, ki je urejal državljanstvo povojne Jugoslavije, je bi Zakon o državljanstvu DFJ (Uradni list DFJ,št. 64/45) kasneje Zakon o državljanstvu FLRJ (ZDrž, Uradni list FLRJ, št. 54/46, 90/4, 104/47, 88/48, 105/48). Z uveljavitvijo ZDrž dne 5.7.1946 je bila uveljavljena določba 2. odstavka 35. člena, ki je določala, da tuja državljanka, ki se je omožila z državljanom FLRJ po 6.4.1941, z omožitvijo ni pridobila državljanstva FLRJ, pridobila pa ga je lahko z naturalizacijo po 2. odstavku 9. člena tega zakona. Navedena določba ureja državljanstvo za nazaj, retroaktivno, kar po stališču Ustavnega sodišča RS (odločba U-I-23/93) ni v nasprotju z našo ustavo, če se ugotavlja državljanstvo za potrebe denacionalizacije. V obravnavanem primeru gre za ugotavljanje tožničinega državljanstva, kot predhodnega vprašanja v postopku denacionalizacije na podlagi 3. odstavka 63. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen). Zato je s pravilno uporabo materialnega prava in na podlagi dejanskih ugotovitev v upravnem postopku (da se je tožnica leta 1939 poročila z avstrijskim državljanom; da je s sklenitvijo zakonske zveze pridobila moževo državljanstvo; da ni izkazala, da si je pridržala svoje prejšnje državljanstvo z ženitno pogodbo oziroma z izjavo o tem; da je s sklenitvijo zakonske zveze s tujcem izgubila svoje prejšnje jugoslovansko državljanstvo) pravilno ugotovljeno, da tožnica z omožitvijo leta 1944 z jugoslovanskim državljanom ni pridobila državljanstva FLRJ. Na drugačno odločitev revizijskega sodišča ne morejo vplivati ugovori, ki so bili uveljavljani že kot tožbeni ugovori in jih je v reviziji zoper izpodbijano sodbo revidentka smiselno le ponovila, po presoji revizijskega sodišča pa jih je sodišče prve stopnje pravilno presodilo.

Ker zatrjevani dopustni revizijski razlog ni podan, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v skladu z 92. členom ZUS-1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.