Jedro

Glede na (izpodbojno) domnevo, da je imetnik nevarne stvari, njen lastnik, je lahko pravno relevantno le vprašanje, kdo je bil lastnik stvari ob škodnem dogodku (ne pa tudi v drugih časovnih obdobjih).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo zahtevka tožnika in tožnice proti toženki, ker je ugotovilo, da ob škodnem dogodku toženka ni bila imetnica nepremičnine s parc. št. 3148, k.o. ...

2.Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo tožnika in tožnice in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3.Tožnik je vložil revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi revizijskih razlogov "po 2. in 3. točki 370. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP". Tudi revidentovo stališče je, da predstavlja pridobitev lastninske pravice na podlagi Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona. Kljub temu pa naj bi sodišče moralo upoštevati zemljiškoknjižno načelo zaupanja v zemljiško knjigo, skupaj s publicitetnim načelom, načelom javnosti in zakonitosti vpisa v zemljiško knjigo. Republika Slovenija je vpisana kot lastnica zemljišča parc. št. 3148 k.o. ..., takšno zemljiškoknjižno stanje pa je obstajalo še v času sestavljanja revizije. Poleg tega naj bi bil očitek drugostopenjskega sodišča, da ni mogoče govoriti o dobri veri, "protispisen". Tožnik ni imel nikakršnega razloga za sklepanje, da gre morebiti za napačen vpis. Zaključek pritožbenega sodišča o nedobrovernosti nasprotuje dokazom v spisu, zaradi česar naj bi bila podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 339. člena ZPP v zvezi z 2. točko 370. člena ZPP.

4.Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ta pa nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

O kršitvi določb pravdnega postopka:

6.Zmotno je revidentovo stališče, da je "protispisna" ugotovitev pritožbenega sodišča o tožnikovi nedobrovernosti, zaradi česar naj bi bila podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Stališče pritožbenega sodišča o tožnikovi nedobrovernosti je oprto na domnevo o tožnikovem poznavanju prava in zato tudi okoliščine, da je postal na podlagi zakona lastnik sporne nepremičnine drug subjekt (in torej ne toženka). Problematizirano stališče pritožbenega sodišča torej predstavlja uporabo prava in že zaradi tega ne more biti v relevantnem nasprotju z listinami oziroma zapisniki(1). Tako imenovana protispisnost se namreč lahko nanaša le na ugotovitev dejstev, ki je v nasprotju z vsebino listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku ne pa morda na samo uporabo prava.

O uporabi materialnega prava:

7.Sodišči sta pravilno uporabili pravila materialnega prava v zvezi s tistimi relevantnimi dejstvi, ki sta jih uveljavljali pravdni stranki(2). Tožnik je oprl odškodninski zahtevek v zvezi s škodo na svojem osebnem avtomobilu na trditev, da je bila toženka imetnica "nevarnih" dreves na gozdni parceli št. 3148 k.o. ..., s katere sta se drevesi zrušili na parkirišče, kjer je stal avtomobil. Stoječe drevo predstavlja sestavino nepremičnine in je zato lastnik nepremičnine tudi lastnik drevesa. Poleg tega je treba upoštevati tudi izpodbojno domnevo, da je lastnik nevarne stvari njen imetnik(3). Ob takšni (neizpodbijani) domnevi je za odločitev o toženkini odškodninski obveznosti vsekakor odločilen odgovor na vprašanje, ali je bila toženka ob škodnem dogodku lastnica parcele št. 3148. S tem je namreč povezan obstoj ene od predpostavk (imetništvo nevarne stvari), ki morajo biti podane kumulativno zato, da nastane odškodninska obveza toženke. Glede na specifične lastnosti spornega zemljišča, ki jih je prvostopenjsko sodišče podrobno opisalo na četrti, peti in šesti strani sodbe (gre za ugotovitev dejstev, ki jih ni mogoče revizijsko izpodbijati(4)), sta sodišči pravilno uporabili določbe 14. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov in tako ugotovili, da je bila sporna nepremičnina ob škodnem dogodku v lasti občine (in torej ne toženke).

8.Stvarnopravni status nepremičnine je v konkretnem odškodninskem sporu pravno pomemben izključno zaradi neizpodbijane domneve, da je bil lastnik stvari tudi imetnik dreves. Zaradi tega je lahko pomembno le lastništvo nepremičnine v trenutku škodnega dogodka. Ob škodnem dogodku niso bila vknjižena v zemljiški knjigi nikakršna stvarnopravna upravičenja toženke in že zato v konkretnem primeru ni mogoče upoštevati publicitetnih učinkov zemljiške knjige.

9.Revizijsko sodišče je zavrnilo revizijo na podlagi določb 378. člena ZPP. Zavrnitev revizije implicira tudi zavrnitev predloga povrnitve revizijskih stroškov (načelo uspeha v pravdi).

Op. št. (1): Primerjaj določbe 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Op. št. (2): Primerjaj določbe 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Op. št. (3): Primerjaj določbe drugega odstavka 174. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR. Op. št. (4): Tretji odstavek 370. člena ZPP.