Jedro

Že z opredelitvijo registra (v njegovem okviru pa Vpisnika čolnov) kot javne knjige, ki omogoča vsaki zainteresirani osebi vpogled v podatke, ki se v register vpisujejo in dolžnost organa, pristojnega za vodenje registra, da osebi, ki to zahteva, izda potrdilo o stanju vpisov v vpisniku, ki je javna listina, je publicitetni učinek vpisov v register, ki je v tem, da za v registru objavljeni podatek ve vsakdo in učinkuje proti vsem, evidenten. Še najbolj jasno se odraža v določbi šestega odstavka 208. člena PZ, po kateri dobroverne osebe ne zadenejo pravne posledice, ki izvirajo iz nepravilnosti podatkov iz registra. V navedeni določbi je publicitetni učinek vpisa določenega podatka v register nadgrajen z načelom zaupanja v register kot javno knjigo, katerega vsebina je varovanje tistega, ki pridobi pravice v zaupanju v register proti pravicam tretjih, ki niso bile vpisane v register.

Zmotno je pritožbeno stališče, da se publicitetno načelo ne nanaša na vse v Vpisnik čolnov vpisane pravice, pač pa le na podatke o identiteti čolna in njegove tehnične značilnosti in zato služi le namenom javnega evidentiranja premičnin, ker PZ nima določb o tem, kako stvarne pravice na čolnih nastanejo. Nobene podlage ni, da bi se podatki, ki se vpisujejo v Vpisnik čolnov, glede njihovih publicitetnih učinkov selektivno obravnavali tako, da bi imeli podatki, vpisani v list A publicitetni učinek, podatki, vpisani v list B in v list C pa takega učinka ne bi imeli, saj so za varstvo pravnega prometa pomembni prav vsi v Vpisnik čolnov vpisani podatki.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je prvostopenjsko sodišče v I. točki izreka zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na ugotovitev ničnosti: - Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, sklenjenega v notarskem zapisu opr. št. SV 960/2010 z dne 31. 5. 2010, med drugo toženo stranko I. H. iz M. kot dolžnikom in prvo toženo stranko BANKO X d. d., (prej: Banka Y d. d.) kot upnikom; - Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, sklenjenega v notarskem zapisu opr. št. SV 797/2009 z dne 30. 11. 2009, med drugo toženo stranko I. H. iz M. kot dolžnikom in prvo toženo stranko BANKO X d. d. (prej: Banka Y d. d.) kot upnikom; - Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, sklenjenega v notarskem zapisu opr. št. SV 876/2010 z dne 20. 5. 2010, med drugo toženo stranko I. H. iz. M. kot dolžnikom in prvo toženo stranko BANKO X d. d. (prej: Banka Y d. d.) kot upnikom; ter na ugotovitev, da zastavne pravice ustanovljene na čolnu z označbo IZ-000 vpisanem v Vpisnik morskih čolnov in Vpisni list čolna pod št. 0/2009 v korist prvo tožene stranke BANKE X d. d. (prej Banka Y d. d.) na podlagi Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve na plovilu opr. št. SV 960/2010 z dne 31. 5. 2010, Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve opr. št. SV 797/2009 z dne 20. 11. 2009 in Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve opr. št. SV 876/2010 z dne 20. 5. 2010, niso bile nikoli veljavno ustanovljene in niso nikoli nastale, v II. točki izreka je zavrnilo zahtevek tožeče stranke na ugotovitev nezakonitosti vpisa zastavnih pravic in neposredne izvršljivosti notarskih zapisov in sicer: Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve opr. št. SV 960/2010 z dne 31. 5. 2010, Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve opr. št. SV 797/2009 z dne 30. 11. 2009 in Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve opr. št. SV 876/2010 z dne 20. 5. 2010, sklenjenimi med dugo toženo stranko I. H. iz M. kot dolžnikom in prvo toženo stranko BANKO X d. d. (prej Banka Y d. d.) ter vpisanih v Vpisniku morskih čolnov in Vpisnem listu čolna z označbo IZ-000, pod št. 0/2009, v III. točki izreka je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je upravičena do deponiranega zneska 82.845,00 EUR, ki ga je dne 6. 7. 2017 pri notarju M. D. iz L. deponirala tožeča stranka in v IV. točki izreka tožeči stranki naložilo, da mora prvo toženi stranki povrniti 166,50 EUR pravdnih stroškov v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

2. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka, uveljavljala pa je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlagala spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku v celoti s stroškovno posledico, podrejeno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

3. V odgovoru na pritožbo je prva tožena stranka predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Druga tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Tožbene zahtevke, navedene v 1. točki obrazložitve te sodbe je tožeča stranka utemeljevala s svojim lastništvom na čolnu ..., letnik 2008, na katerem ima prvo tožena stranka vpisano v Vpisniku morskih čolnov zastavno pravico na podlagi treh odločb Uprave RS za pomorstvo, izdanih na podlagi treh med toženima strankama sklenjenih Sporazumov o zavarovanju denarne terjatve v notarskem zapisu. Kljub vpisanemu lastništvu drugo tožene stranke v Vpisniku morskih čolnov tožeča stranka utemeljuje svojo lastninsko pravico na predmetnem čolnu s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru II P 15/2011 z dne 28. 5. 2013, iz katere izhaja, da drugo tožena stranka ni bila lastnik čolna kljub njenemu vpisu v Vpisnik morskih čolnov in da posledično z njim ni mogla razpolagati v smislu njegove obremenitve z zastavno pravico prvo tožene stranke. Zaradi tega zastavna pravica na čolnu nikoli ni bila veljavno ustanovljena. Prvo tožena stranka pa se na dobrovernost ne more sklicevati, ker dobroverna pridobitev neposestne zastavne pravice ni mogoča, vpis lastninske ali druge pravice v Vpisnik morskih čolnov pa nima publicitetnih učinkov, ki bi varovali zastavnega upnika (prvo toženo stranko), ker za to ni pravnega temelja.

7. Ker dejansko stanje med pravdnima strankama ni bilo sporno (glede vpisa lastninske pravice drugo tožene stranke in zastavne pravice prvo tožene stranke na čolnu, glede pravnomočnosti sodbe, s katero je tožeča stranka z lastninsko tožbo zoper drugo toženo stranko uspela), se je prvostopenjsko sodišče osredotočilo na nasprotujoči stališči pravdnih strank o tem, ali ima vpis posameznih podatkov (glede lastništva in drugih stvarnih pravic) v Vpisnik čolnov publicitetni učinek ali pa tudi konstitutivnega.

8. Prvostopenjsko sodišče je iz določbe 221. člena Pomorskega zakonika (PZ) zaključilo, da je tako vpis lastninske pravice drugo tožene stranke kot zastavne pravice prvo tožene stranke v Vpisnik čolnov konstitutiven, kar pomeni, da sta nastali z vpisom v navedeni vpisnik, ima pa tudi publicitetni učinek. Posledično je bila prvo tožena stranka dobroverna, ko je zaupala podatkom glede lastninske pravice drugo tožene stranke v javni knjigi, kar Vpisnik čolnov je. Prvostopenjsko sodišče pa se je sklicevalo tudi na stališče Vrhovnega sodišča, izhajajoče iz številnih odločb (sicer v zvezi z nepremičninami, vpisanimi v zemljiško knjigo), da ima zastavni upnik, ki je pogodbeno pridobil zastavno pravico, pravico do poplačila tudi v breme lastnika, ki svoje lastninske pravice iz kateregakoli razloga ni pravočasno vpisal v zemljiško knjigo.

9. Stališče prvostopenjskega sodišča o konstitutivnosti vpisa lastninske pravice in zastavne pravice v Vpisnik čolnov v pretežnem obsegu pritožbe graja tožeča stranka. Vendar po presoji pritožbenega sodišča narava vpisa (kot konstitutivnega ali deklaratornega) teh stvarnih pravic v vpisnik čolnov v obravnavanem primeru ni bistvena.

10. Bistveno za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka je, kakšen učinek ima vpis čolna v Vpisnik čolnov. Po PZ se v slovenski ladijski register vpisujejo ladje, čolni in plavajoče naprave po določbah tega zakona (prvi odstavek 207. člena), določbe zakona o vpisovanju ladij pa se smiselno uporabljajo tudi za vpisovanje ladij v gradnji, čolnov in plavajočih naprav (tretji odstavek 207. člena). Register je javna knjiga, sestavljena iz vpisnikov ladij, čolnov in plavajočih naprav. Vsak vpisnik sestavljata glavna knjiga in zbirka listin (prvi odstavek 208. člena) in vsak ima pravico pregledovati podatke iz glavne knjige (drugi odstavek 208. člena). Glavna knjiga pa je sestavljena iz vložkov – list A, list B in list C (213. člen), pri čemer se v list A vpisujejo podatki o identiteti čolna ter njegove osnovne tehnične značilnosti, v list B podatki o lastniku čolna in omejitve glede prostega razpolaganja s čolnom, v list C pa stvarne pravice, s katerimi je obremenjen čoln, ter na teh pravicah pridobljene pravice, predkupna pravica in druge omejitve razpolaganja s čolnom, prepovedi obremenitve in odtujitve ter druge opombe (214., 215. in 216. člen v zvezi s tretjim odstavkom 207. člena PZ in 7. člen Pravilnika o čolnih in plavajočih napravah). Vsebina in obseg podatkov, ki se za čolne vpisujejo v Vpisnik čolnov je torej določena tako v zgoraj povzetih določbah PZ kot tudi v Pravilniku o čolnih in plavajočih napravah (Ur. l. RS št. 25/2008, 3/2010, 6/2018).

11. Že z opredelitvijo registra (v njegovem okviru pa Vpisnika čolnov) kot javne knjige, ki omogoča vsaki zainteresirani osebi vpogled v podatke, ki se v register vpisujejo (prvi in drugi odstavek 208. člena PZ) in dolžnost organa, pristojnega za vodenje registra, da osebi, ki to zahteva, izda potrdilo o stanju vpisov v vpisniku, ki je javna listina (tretji in četrti odstavek 208. člena PZ) je publicitetni učinek vpisov v register, ki je v tem, da za v registru objavljeni podatek ve vsakdo in učinkuje proti vsem, evidenten. Še najbolj jasno se odraža v določbi šestega odstavka 208. člena PZ, po kateri dobroverne osebe ne zadenejo pravne posledice, ki izvirajo iz nepravilnosti podatkov iz registra. V navedeni določbi je publicitetni učinek vpisa določenega podatka v register nadgrajen z načelom zaupanja v register kot javno knjigo, katerega vsebina je varovanje tistega, ki pridobi pravice v zaupanju v register proti pravicam tretjih, ki niso bile vpisane v register. Da je v koliziji varstva lastninske pravice in varstva zastavnega upnika, ki je zastavno pravico pridobil na pogodbeni podlagi in je njegova zastavna pravica v javno knjigo vpisana, lastninska pravica tretjega pa ne, treba dati prednost načelu zaupanja v javno knjigo, se je izreklo že tudi Ustavno sodišče v odločbi Up-128/03, sklicujoč se na svojo odločbo Up-453/02 in sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 82/2001. Dobrovernosti prvo tožene stranke glede lastništva drugo tožene stranke na čolnu pa tožeča stranka (razen z napačno razlago materialnega prava o publicitetnih učinkih vpisov v Vpisnik čolnov) prvo toženi stranki ne oporeka.

12. Zmotno je namreč pritožbeno stališče, da se publicitetno načelo ne nanaša na vse v Vpisnik čolnov vpisane pravice, pač pa le na podatke o identiteti čolna in njegove tehnične značilnosti in zato služi le namenom javnega evidentiranja premičnin, ker PZ nima določb o tem, kako stvarne pravice na čolnih nastanejo. Nobene podlage ni, da bi se podatki, ki se vpisujejo v Vpisnik čolnov, glede njihovih publicitetnih učinkov selektivno obravnavali tako, da bi imeli podatki, vpisani v list A publicitetni učinek, podatki, vpisani v list B in v list C pa takega učinka ne bi imeli, saj so za varstvo pravnega prometa pomembni prav vsi v Vpisnik čolnov vpisani podatki.

13. Glede na v šestem odstavku 208. člena PZ uzakonjeno načelo zaupanja v vpisane podatke v register zaradi varstva pravnega prometa je za presojo razmerja med tožečo in prvo toženo stranko nerelvantno tudi pritožbeno stališče o neveljavno ustanovljeni zastavni pravici v korist prvo tožene stranke, ker ni bil izpolnjen pogoj iz 133. člena SPZ, to je obstoj razpolagalne sposobnosti drugo tožene stranke kot zastavitelja. Neutemeljeno je tudi sklicevanje na stališče iz odločbe I Cpg 708/2016 z dne 13. 7. 2016, da dobroverna pridobitev neposestne zastavne pravice ni mogoča. Navedena odločba obravnava drugačno situacijo, saj se obravnava pridobitev zastavne pravice na blagovnih znamkah, za katere pa zakonodajalec varstva dobrovernih tretjih glede vpisanih podatkov v register znamk ni predvidel. 14. Pritožbeno sodišče je odgovorilo na tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

15. Ker je glede odločilnih dejstev (publicitetnih učinkov vpisanih podatkov v Vpisnik čolnov) prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP), potem ko je ta uspešno prestala tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), glede uradoma upoštevnih bistvenih postopkovnih kršitev.

16. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, mora sama kriti svoje pritožbene stroške.