Jedro

Vlagatelj zahteve za denacionalizacijo je bil seznanjen z obsegom zemljišča, ki ga ne bo mogoče vrniti v naravi, po datumu, ko je bil postopek za sporazumevanje s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS zaključen. Na podlagi postavljenega zahtevka za denacionalizacijo – vrnitev v obliki nadomestnega zemljišča - je bil upravičen, da se pogaja s Skladom za celoten obseg zemljišča. Res, da je sklepanje sporazuma za del zemljišča poteklo neuspešno, vendar je bil, kot je pokazal nadaljnji postopek, na sklepanje sporazuma napoten preuranjeno. Namreč vlagatelj zahteve za denacionalizacijo je šele ob natančno ugotovljeni površini zemljišča, ki ga ni mogoče vrniti v naravi, lahko specificiral svoj zahtevek za vrnitev v obliki nadomestnega zemljišča. Pri zahtevku za vrnitev v obliki nadomestnega zemljišča pa je dolžan organ postopati po ZDen in pritegniti v postopek Sklad kot zavezanca.

Izrek

Tožbi se ugodi, dopolnilna odločba Upravne enote Ljubljana, št. 321-493/92-215 z dne 31. 5. 2010 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Upravni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevo za denacionalizacijo, ki se nanaša na del podržavljene parc. št. 776/2 travnik 3 v izmeri 1306 m2, vpisane pod vl. št. 2590 k.o. ... Vlagatelj je v primeru, da vračilo v naravi ne bo možno, zahteval odškodnino v obliki nadomestnega kmetijskega zemljišča. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (v nadaljevanju Sklad) je dne 17. 2. 2010 organu dostavil vlogo, iz katere izhaja, da z vlagateljem ni prišlo do sporazuma za dodelitev nadomestnega zemljišča. V skladu z navedenim je organ z dopisom 12. 3. 2010 pooblaščenko vlagatelja pozval, da zahtevek preoblikuje na odškodnino v obliki obveznic SOD. Pooblaščenka pa je z dopisom z dne 22. 3. 2010 odgovorila, da s Skladom ni moglo priti do sklenitve sporazuma za nadomestno zemljišče, ker sta izvedenca na ustni obravnavi dne 16. 2. 2010 opredelila obseg zemljišča, ki se lahko vrne v naravi, zato prosi za dodelitev novega 30-dnevnega roka za sklenitev sporazuma, ni pa postavila podrednega zahtevka za odškodnino v obliki obveznic SOD. Organ je pooblaščenko obvestil, da roka ne podaljšuje, dopis ji je bil vročen 9. 4. 2010. Na podlagi odgovora Sklada ugotavlja, da sta bili vlagatelju ponujeni dve zemljišči kot nadomestni, parc. št. 1080/5 in 1081/94, obe barjanski travnik. Ponujen delež ustreza vrednosti dela podržavljenega kmetijskega zemljišča parc. št. 736/2 k.o. ..., kultura barjanski travnik 3 pa kulturi travnik 3 bivše parcele 736/2. V zvezi s pripombo glede zastopanja vlagatelja pred Skladom odgovarja, da na postopek sklepanja sporazuma s Skladom nima neposrednega vpliva, ker ta ne teče pred njim. Pooblaščenca ne določa ali izbira upravni organ, ampak je to izključna pravica stranke. V zvezi s pripombo, da se postopek sklepanja sporazuma za dodelitev nadomestnega kmetijskega zemljišča ni mogel začeti, ker je bilo šele na ustni obravnavi 16. 2. 2010 jasno, da vlagatelj lahko uveljavlja odškodnino v obliki nadomestnega zemljišča v kvadraturi 1306 m2, upravni organ navaja, da gre za razliko v površini 89 m2, kar predstavlja 7,31 % celotne površine dela kmetijskega zemljišča, ki bi se vračal v odškodnini v nadomestnem kmetijskem zemljišču, kar pa ni bistveno manjša površina. Razliko v vrednosti 131,84 DEM bi lahko vlagatelj še vedno uveljavljal v obliki obveznic SOD, vendar pa podrednega zahtevka na poziv ni hotel postaviti. Iz dopisa Sklada je razvidno, da je A.A., ki je zastopal vlagatelja v postopku sklepanja sporazuma pred Skladom, prejel dne 27. 1. 2010 dva predloga za dodelitev nadomestnih zemljišč. Pooblaščenec je bil pozvan, da oba predloga pregleda in tri izvode podpisanih izjav k enemu od predlogov za dodelitev nadomestnega zemljišča vrne na naslov Sklada do 2. 2. 2010. Glede na to, da se v postavljenem roku ni odzval niti vlagatelj niti pooblaščenec, je Sklad glede na opozorilo v dopisu z dne 27. 1. 2010 štel, da do sporazumu ni prišlo in o tem obvestil organ. Ker stranka nato v postavljenem roku zahtevka ni preoblikovala na odškodnino v obliki obveznic SOD, je odločil, kot je razvidno iz izreka.

Drugostopni organ je pritožbo tožeče stranke zavrnil. Tožeča stranka izpodbija odločbo prvostopnega organa zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter ker so ugotovljena dejstva v nasprotju s podatki spisa, napravljen pa je bil tudi napačen sklep glede dejanskega stanja. Meni, da obveščanje o nadomestnih zemljiščih s strani Sklada ni bilo pravilno, saj iz podatkov spisa izhaja, da je bil pooblaščencu vlagatelja, ki ni bil pravni strokovnjak, poziv Sklada vročen 28. 1. 2010 z rokom do 2. 2. 2010, kar pomeni, da je Sklad dal vlagatelju prekratek rok za opredelitev, zgolj štiri dni. Prav tako iz dopisa Sklada z dne 25. 1. 2010 ne izhaja opozorilo vlagatelju oziroma njegovemu pooblaščencu, da bo sicer postopek za Sklad zaključen. Poleg navedenega je bil narejen še napačen sklep glede dejanskega stanja, saj vlagatelj ni mogel vedeti, niti pričakovati, da bi bila površina zemljišča, za katero je vlagatelj zahteval nadomestno zemljišče, drugačno od tiste, za katero je potekal postopek pri Skladu. Posebej še, ker iz vabila organa za ustno obravnavo 18. 1. 2010 z ogledom izhaja, da bo ogled, torej ne tudi ustna obravnava, potekal ob prisotnosti izvedenca geodetske stroke in pooblaščenca geodetske organizacije, ki sta šele na ustni obravnavi podala dokončno izjavo glede površine nadomestnega zemljišča – 1306 m2. Skratka upravni organ, ki je vabil izvedence, je bil dolžan obvestiti Sklad glede vabila na ustno obravnavo z ogledom in glede pričakovane spremenjene površine nadomestnega zemljišča, česar pa ni storil. Zaradi izjave izvedenca geodetske stroke in pooblaščenca geodetske organizacije, ki je bila podana, ko je bil postopek pred Skladom že zaključen in se je nanašala na dokončno površino nadomestnega zemljišča, površina 89 m2 sploh ni bila predmet obravnave pred Skladom. Torej je bila tožeči stranki z izpodbijano prvostopno odločbo kršena človekova pravica iz 33. člena Ustave (pravica do zasebne lastnine zemljišča površine 89 m2), zaradi česar je izpodbijana prvostopna odločba nezakonita. Predlaga odpravo prvostopne odločbe.

Stranka z interesom v tem postopku SOD je na tožbo odgovorila in predlaga zavrnitev.

Stranki z interesom v tem postopku Mestna občina Ljubljana in Sklad kmetijskih zemljišč na tožbo nista odgovorili.

S pripravljalno vlogo z dne 3. 8. 2011 tožeča stranka še dodaja, da je ravno zaradi vabila organa na ustno obravnavo z ogledom, iz katerega je izhajalo, da bo izveden ogled ob prisotnosti izvedenca geodetske stroke in pooblaščenca geodetske organizacije, ki sta šele na ustni obravnavi podala dokončno izjavo glede površine oziroma kvadrature nadomestnega zemljišča, zaprosila upravni organ za podaljšanje oziroma vnovično določitev 30 dnevnega roka za dostavo sporazuma o dodelitvi nadomestnega zemljišča, kakor izhaja iz zapisnika o ustni obravnavi.

Tožba je utemeljena.

Relevantni razlog v zadevi, ki utemeljuje odpravo izpodbijane odločbe je, da je bil vlagatelj zahteve za denacionalizacijo seznanjen z obsegom zemljišča, ki ga ne bo mogoče vrniti v naravi, po datumu, ko je bil postopek za sporazumevanje s Skladom zaključen. Na podlagi postavljenega zahtevka za denacionalizacijo – vrnitev v obliki nadomestnega zemljišča je bil vlagatelj upravičen, da se pogaja s Skladom za celoten obseg zemljišča – 1306 m2. Res, da je sklepanje sporazuma za obseg zemljišča v izmeri 1217 m2 poteklo neuspešno, vendar je bil, kot je pokazal nadaljnji postopek, na sklepanje sporazuma napoten preuranjeno. Namreč vlagatelj zahteve za denacionalizacijo je šele ob natančno ugotovljeni površini zemljišča, ki ga ni mogoče vrniti v naravi, lahko specificiral svoj zahtevek za vrnitev v obliki nadomestnega zemljišča. Pri zahtevku za vrnitev v obliki nadomestnega zemljišča pa je dolžan organ postopati po ZDen in pritegniti v postopek Sklad kot zavezanca, v skladu s prvim odstavkom 27. člena ZDen.

Sporazum je dvostranski pravni akt, ki je sklenjen, ko udeležene stranke dosežejo soglasje volj o njegovih bistvenih sestavinah. Bistvena sestavina sporazuma je obseg zemljišča, ki ga je upravičen dobiti denacionalizacijski upravičenec. Ni ne relevantno, da je vlagatelj upravičen do pogajanja s Skladom tudi za 89 m2, kot se je pokazala razlika v merjenju, glede na zahtevano obliko vračila. V tem obsegu je organ nedvomno kršil materialni in procesni zakon, ker vlagatelja ni napotil na pogajanja s Skladom v tem obsegu. Ker pa je, kot zgoraj rečeno, bistvena sestavina sporazuma obseg zemljišča, je za zavarovanje pravic vlagatelja nujno, da se s Skladom pogaja za celotno površino zemljišča, do katere je upravičen.

V ponovnem reševanju zadeve bo zato organ dolžan v skladu s postavljenim zahtevkom napotiti vlagatelja na pogajanje s Skladom. Kot navaja že drugostopni organ, je postopek pri Skladu samostojen postopek in ni del denacionalizacijskega postopka pri upravni enoti. S tem, ko je bilo prvo pogajanje zaključeno z dnem 2. 2. 2010, vlagatelj zahteve za denacionalizacijo ni prekludiran, da se ne bi mogel pogajati za celotno površino zemljišča, ki je ni mogoče vrniti v naravi, v obsegu postavitve zahtevka za vrnitev v obliki nadomestnega zemljišča. Ker je bilo v obravnavani denacionalizacijski zadevi napačno uporabljeno materialno pravo, je odločba tožene stranke nezakonita, zato jo je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo v smislu tretjega odstavka istega člena vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

Pravni pouk temelji na prvem odstavku 73. člena ZUS-1.