Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pogoj za dokaz zapadlosti terjatve je dokazilo o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku, vročitev pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžnicama bi moral upnik dokazati z vročilnicama, iz katerih bi izhajalo, da sta dolžnici navedeno pisno izjavo sprejeli. Popis oddanih pošiljk ne dokazuje vročitve.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se upnikov predlog za izvršbo zavrže. Upnik je s pravočasno pritožbo izpodbijal sklep sodišča prve stopnje in pri tem uveljavljal pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je razveljavitev sklepa ter vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navajal je, da je bil pred zavrženjem predloga pozvan s sklepom, da predloži notarski zapis, s katerim dokazuje zapadlost terjatve. Tega ni storil, je pa s pisno vlogo sodišču navedel razloge za utemeljitev svojega stališča, da notarskega zapisa o zapadlosti terjatve ni dolžan predložiti. Izpodbijani sklep je zato v nasprotju z določbo čl. 20.a Zakona o izvršbi in zavarovanju, za odločitev o zapadlosti upnikove terjatve bi bilo potrebno uporabiti določbe III. in V. odstavka citiranega zakonskega določila. V III. odst. 20.a čl. ZIZ je določeno, če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, je za dokaz zapadlosti terjatve zadostna upnikova izjava dolžniku, da je terjatev zapadla in dokaz o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku. Tem pogojem je upnik v konkretnem primeru v celoti zadostil. Dne 15.09.2006 je upnik namreč obema dolžnicama poslal opomin pred sodno izterjavo, v katerem ju je pozval na plačilo zapadlih obrokov v 15 dneh in ju opozoril na posledice, če plačilo ne bo izvršeno. Upnik je tako ravnal v skladu s sporazumom in zakonom, saj je iz opomina jasno razvidno, da dolžnici zamujata s plačilom več kot dveh obrokov, in sicer v znesku 2.347,34 EUR (obrok je znašal 306,00 EUR) ter dolžnici tudi opozoril na posledice in obvestil o celotni neplačani terjatvi v višini 36.217,75 EUR. Sodišču je dostavil tudi dokazilo o tem, da je dolžnicama opomin pred sodno izterjavo in določitvijo dodatnega roka ter odstopom od pogodbe poslal s priporočeno pošiljko, torej je ravnal povsem v skladu s V. odst. 20.a čl. ZIZ, ki določa, da se pisna izjava upnika v smislu III. odstavka tega zakonskega določila vroča priporočeno po pošti in je torej zapadlost terjatve izkazal v celoti tako, kot zahteva določba 20.a čl. ZIZ.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče soglaša s pravnim naziranjem upnika, da v skladu z določbo III. odst. 20.a čl. Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-C, Ur. l. RS št. 17/2006 z dne 17.02.2006 in s pričetkom veljavnosti 04.03.2006) za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku, če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu.
Upnik pa sam tudi v pritožbi zatrjuje le dejstvo, da je poslal opomin pred sodno izterjavo v smislu izjave dolžniku o zapadlosti terjatve dolžnicama priporočeno po pošti in da je sodišču o tem dejstvu dostavil tudi dokazilo. Te pritožbene trditve so sicer resnične, vendar so pravno neupoštevne. Pogoj po določbi III. odst. 20.a člena ZIZ C je namreč dokazilo o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku, dokazila o vročitvi opomina pred sodno izterjavo z dne 15.9.2006 dolžnicama pa upnik sodišču ni predložil. Vročitev pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžnicama bi upnik moral dokazati z vročilnicama, iz katerih bi izhajalo, da sta dolžnici navedeno pisno izjavo sprejeli. Popis oddanih pošiljk (prilogi ... in ...), dokazuje, da je pisna izjava o zapadlosti terjatve dolžnicama bila odposlana, ne dokazuje pa, da jima je bila tudi vročena.
Glede na zgoraj navedeno je sodišče prve stopnje sprejelo pravilen materialnopravni zaključek, da upnik ni dokazal zapadlosti terjatve in je njegov predlog za izvršbo moralo zavreči. Upnik s pritožbo ni uspel, zato mora sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka (I. odst. 165. čl. Zakona o pravdnem postopku v zv. s I. odst. 154. čl. Zakona o pravdnem postopku v zv. s 15. čl. ZIZ).