Jedro

Za oceno preživninskih potreb ni bistveno spreminjanje otrokovih dejavnosti (npr. zamenjava baleta s fitnesom), ali opustitev plavanja oziroma glasbene šole. Povsem življenjsko je, da potrebe niso stalne in da varirajo. Celovitosti življenja ni mogoče preprosto prevesti v numerični svet matematike in denarnih enot. Prav zato so potrebe določene okvirno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je mladoletni hčerki pravdnih strank A. in B. zaupalo v varstvo in vzgojo tožencu (I. točka izreka). V zvezi s stiki med tožnico in mladoletnima hčerkama je odločilo, da bodo potekali po vnaprejšnjem dogovoru med mladoletnima hčerkama in tožnico eno popoldne med tednom (ob upoštevanju šolskih in izvenšolskih aktivnosti), vsak drugi vikend, 14 dni v času poletnih počitnic, v delu zimskih in "krompirjevih" počitnic ter izmenično med božičnimi in novoletnimi prazniki (II. točka). Tožnico je zavezalo k plačevanju preživnine za A. v znesku 275,00 EUR mesečno, za B. pa v višini 225,00 EUR mesečno (III. točka izreka). Obenem je v točkah IV in V tožnici naložilo, da za mladoletni hčerki plača že zapadlo preživnino, njen tožbeni zahtevek, s katerim je uveljavljala zaupanje mladoletnih hčerk v vzgojo in varstvo, ureditev stikov med tožencem in hčerkama ter ureditev preživninske obveznosti, ki naj bi jo plačeval toženec, pa je v VI. točki izreka zavrnilo. V VII. točki izreka je odločilo, da pravdni stranki nosita svoje stroške pravdnega postopka.

2. Zoper takšno odločitev vlaga tožnica pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Oporeka odločitvi prvega sodišča glede zaupanja mladoletnih hčerk v varstvo in vzgojo tožencu. Meni, da bi moral izvedenec vložiti v sodni spis projekcijske teste, saj bi šele njihova strokovna preverba tožnici omogočila izvrševanje pravice do izjave iz 22. člena Ustave RS. Najprej bi bilo treba pribaviti zdravstveni karton toženca v psihiatrični ambulanti, potem pa tudi t. i. psihološke teste. Po seznanitvi z njimi in predočbi ustreznemu neodvisnemu strokovnjaku, bi se tožnica lahko odločala, kako naprej.

Pritožnica opozarja, da je odločitev o stikih "po vnaprejšnjem dogovoru med hčerkama in tožnico" nedoločna in zato neizvršljiva. Ustaljeno stališče sodne prakse je takšno, da stiki ne morejo biti določeni eventualno - v odvisnosti od dogovora - ampak morajo biti natančno opredeljeni.

Izpostavlja pravni okvir v zvezi z odločitvijo o preživninski obveznosti. Poudarja, da je preživnina, ki ji jo je določilo sodišče, previsoka in neutemeljena. Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo potrebe preživninskih upravičenk. Tako ni navedlo, katere kategorije stroškov je pri izračunu upoštevalo, ampak je le pavšalno omenilo prilogo A5. Sodbe se v tem delu ne da preizkusiti, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP. Pri določitvi višine preživnine sodišče ni upoštevalo, da je strošek fitnesa, ki ga sedaj obiskuje A., precej nižji od stroškov baleta. Prav tako ni upoštevalo, da A. ne obiskuje plavanja. Za B. pa je upoštevalo obiskovanje glasbene šole, čeprav v ponovljenem sojenju tega ni preverjalo. Stroški za higieno, zdravila in frizerja so napihnjeni. Ličila, puder in dišave, ki jih "potrebuje" A., ne predstavljajo potrebnih stroškov, ampak gre za nadstandardne potrebe. Isto velja za visoke stroške telefona ter šolske izlete in ekskurzije v tujino. Stroški zdravil za B. v višini 15,00 EUR, pri čemer B. nima nobenih zdravstvenih težav, so neizkazani. Pritožnica poudarja, da se je toženec s hčerama samovoljno preselil v najemniško stanovanje, medtem ko stanovanje, v katerem so prej prebivali, sameva. Zato tožnica ni dolžna nositi dela stroškov v zvezi z najemnino. Sodišču očita, da je prišlo do "matematiziranih" izračunov. Izpostavlja višino povprečne preživnine, ki znaša 132,33 EUR in poudarja, da bi glede na svoj dohodek lahko plačevala od 135,00 do 150,00 EUR za vsako od preživninskih upravičenk. Oporeka tudi stališču prvega sodišča glede njenega "izgovora", da se ne počuti varna v stanovanju na C. ulici. Sodišče je spregledalo njene navedbe, da je bila večkrat žrtev nadlegovanja in ustrahovanja. Vseh teh okoliščin ni ugotavljalo, zato sodbe ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženec v nasprotju z njo zasluži znatno več in ima tudi dodatno premoženje (motor), ki ga lahko unovči za zagotavljanje preživnine. Iz izpodbijane sodbe tudi ne izhaja, na kakšen način je sodišče odmerilo preživninsko obveznost med pravdni stranki. Sodbe se ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče odločitev prvega sodišča razveljavi in mu zadevo vrne v ponovno sojenje.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo pritrjuje argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom prvega sodišča ter predlaga zavrnitev tožničine pritožbe. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je skrbno argumentiralo svojo odločitev v zvezi z zaupanjem otrok v varstvo in vzgojo. Pritožničina zahteva, da bi moral izvedenec projekcijske (psihološke) teste vložiti v sodni spis, sodišče pa bi moralo pribaviti zdravstveni karton toženca v psihiatrični ambulanti, je neutemeljena. Izvedenec je metodo dela opisal v svojem izvedenskem mnenju ter pojasnil podlago klinično-psihološke eksploracije. Na naroku, kjer je svoje mnenje predstavil tudi ustno, je pojasnil, da surovih rezultatov testa ni moč dobiti, ker gre za standardiziran test; niti ni treba, da bi stranke takšen test dobile. Termin "surovi rezultati" pomeni zapis o vsakem dražljaju, vsaki sliki, ki jih daje oseba psihologu. Seveda pa je potrebna interpretacija teh rezultatov, pri čemer je opozoril na možnost subjektivnega odnosa. Pojasnil je, da tukaj ne gre za matematičen pristop. Tudi morebitni novi izvedenec nima dostopa do teh rezultatov, kar pa ne predstavlja problema, saj je temeljna podlaga že sam test, ki se uporablja in je standardiziran. Iz pojasnila izvedenca izhaja, da je na koncu pomembna interpretacija. Poleg tega se ta test kombinira s klinično-psihološko eksploracijo in za izvedenca je najbolj pomemben usmerjeni razgovor. Glede na podano pojasnilo izvedenca je odločitev prvega sodišča, ki ni ugodilo tožničinemu predlogu za predložitev psiholoških testov v spis, pravilna. Tožnici s tem namreč niso bile kršene nobene od zatrjevanih pravic.

6. Izvedenec je odločno zanikal, da bi bil toženec duševni bolnik, saj vloženi izvidi psihiatra to zanikajo. Duševne bolezni pa tudi ni potrdila klinično-psihološka eksploracija. Izvedenec ni našel lastnosti, ki bi jih lahko razlagal v smeri kakršnekoli osebnostne motenosti ali problematičnosti. Toženec pa je po psihološki oceni primeren starševski lik in za hčerki pomembna bližnja oseba. Celoten sklop pojasnil izvedenca tako ne daje nobene podlage, da bi bilo treba pridobiti še toženčev zdravstveni karton. Tožnica s svojimi navedbami namreč ni vzbudila dvoma v pravilnost ocene izvedenca oziroma prvega sodišča, zato njenemu predlogu pravilno ni bilo ugodeno.

7. Prvo sodišče je svojo odločitev o zaupanju hčerk v varstvo in vzgojo tožencu prepričljivo obrazložilo. Podlago je imelo tako v izvedenskem mnenju, ki ugotavlja večjo povezanost med hčerkama in očetom, kot tudi v resni in zreli odločitvi deklet, da želita živeti z očetom.

8. Pritožba pravilno opozarja na utrjeno stališče sodne prakse, da morajo biti stiki načeloma določno opredeljeni. Vendar pa je treba odločitev o načinu izvrševanja stikov prilagoditi okoliščinam konkretnega primera. Izvedenec dr. A. P. je v svojem mnenju opozoril, da bi bilo stike smiselno določiti tako, kot želita deklici. Pri tem je izhajal iz njune starosti in zrelosti, ki takšno odločitev dopušča. Prvo sodišče je svojo odločitev, da stiki potekajo po vnaprejšnjem dogovoru med dekletoma in tožnico eno popoldne med tednom, vsak drugi vikend, 14 dni v času poletnih počitnic, v delu zimskih in "krompirjevih" počitnic ter izmenično med božičnimi in novoletnimi prazniki, prepričljivo obrazložilo. Povzelo je preteklo dogajanje med hčerkama in tožnico ter opozorilo na napet odnos med njimi. Prav zaradi preteklega dogajanja in zamer deklic do tožnice je tudi pritožbeno sodišče mnenja, da stikov ne bi bilo smiselno določiti točno na datum in uro ter deklici siliti v zanju neprijeten in boleč stik. Glede na izkazano zrelost deklic, ki jo je ugotovil tudi izvedenec klinično-psihološke stroke, je odločitev prvega sodišča povsem na mestu.

9. Pritožnica oporeka tudi odločitvi v delu, ki se nanaša na preživninsko obveznost. Iz njene pritožbe smiselno izhaja, da se pravzaprav zavzema za t. i. preživninski matematizem, čeprav ravno to neupravičeno očita prvemu sodišču. Sodišče se je oprlo na v številkah izražene potrebe, vendar je to storilo okvirno. Izhajalo je iz trditvene in dokazne podlage obeh pravdnih strank. Tako je upoštevalo potrebe, ki jih je v prilogi A5 postavila tožnica, tema zneskoma pa je prištelo še pripadajoči del stroškov za stanovanje in za hrano. Izhajalo je iz ocen, ki sta jih podali pravdni stranki, zato je pritožbeni očitek o napačno ugotovljenih potrebah neutemeljen. Nobene potrebe ni, da bi sodišče ob takšnih predpostavkah posebej specificiralo posamezne kategorije stroškov. Izhajalo je iz predloženih dokazil in navedb oziroma izpovedb pravdnih strank ter pri odločitvi uporabilo vrednotni način. Potrebe hčera so ocenjene realno glede na splošno znana dejstva ter starost deklic. Prvo sodišče je upoštevalo tudi osebnosti konkretnega otroka - pri A. povečanje potreb zaradi atopičnega dermatitisa.

10. Preživninski matematizem se v pritožbi kaže predvsem v izpostavljanju stroškov posameznih dejavnosti, ki jih obiskujeta deklici, oziroma stroškov za zadovoljevanje določenih potreb. Za oceno potreb ni bistveno spreminjanje otrokovih dejavnosti (npr. zamenjava baleta s fitnesom), ali opustitev plavanja oziroma glasbene šole - čeprav tega dejstva nobena stranka niti ni izrecno zatrjevala. Povsem življenjsko je, da potrebe niso stalne in da varirajo. Celovitosti življenja ni mogoče preprosto prevesti v numerični svet matematike in denarnih enot.1 Prav zato so potrebe določene okvirno.

11. Neutemeljeni so tudi ugovori v zvezi z višino potreb za higieno, zdravila, frizerja, telefon, šolske izlete in ekskurzije. Kot je bilo že zgoraj pojasnjeno, je sodišče izhajalo iz potreb, ki sta jih izkazovali obe pravdni stranki - tudi tožnica v prilogi A5. Zato so njena pritožbena zatrjevanja o "prenapihnjenosti" stroškov nerazumljiva. Neutemeljena pa so tudi njena pritožbena izvajanja glede stroškov najemniškega stanovanja, v katerem živita hčerki. V zvezi z navedenim je sodišče prepričljivo pojasnilo, da ima tožnica v lasti še stanovanje v L.; stanovanje, v katerem sta prej živeli pravdni stranki z otrokoma, pa je prazno in predmet spora glede deležev. Tožnica je še vedno prijavljena na naslovu C. 1, in bi v tem stanovanju tudi lahko živela. Njena zatrjevanja o tem, da se v tem stanovanju ne počuti varno, pa so tudi po oceni pritožbenega sodišča neprepričljiva.

12. V pritožbi izpostavljena povprečna preživnina, ki izhaja iz podatkov Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter znaša 132,33 EUR, ne more imeti želene teže. Sodišče določa preživnino ob razlagi in uporabi določb 129. in 129.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. V obravnavani zadevi je prvo sodišče izhajalo iz pravilnih materialnopravnih izhodišč in svojo odločitev ustrezno argumentiralo. Upoštevalo je dohodke obeh pravdnih strank, na podlagi predstavljenih stroškov ocenilo potrebe deklet, upoštevalo pa je tudi pridobitne zmožnosti pravdnih strank. Glede na objektivizirano oporo, ki jo predstavljajo potrebe otrok ter finančne zmožnosti pravdnih strank, je prisojena preživnina v višini 275,00 EUR za A. in 225,00 EUR za B., skupaj 500,00 EUR, ustrezna.

13. Pritožba zmotno meni, da iz odločitve ne izhaja način, na katerega je prvo sodišče odmerilo preživninsko obveznost. Uporabilo je vrednotni način v obliki tehtanja pravnorelevantnih okoliščin; slednje je jasno izpostavilo in za dekleti določilo preživnino v skupnem znesku 500,00 EUR mesečno. Tožnica v povprečju pokriva 30 % njihovih potreb, kar je glede na razliko v dohodkih pravdnih strank povsem ustrezno razmerje.

14. Pritožbena izvajanja glede obveznosti plačila že zapadlih zneskov preživnine nimajo podlage v trditvenem gradivu tožnice. Slednja ni zatrjevala, da je tožencu iz naslova preživnine že karkoli plačala. Zaradi odsotnosti njenih navedb o tem, koliko je v času od vložitve tožbe pa do prenehanja življenja v skupnem gospodinjstvu namensko potrošila za preživljanje otrok ter ob upoštevanju toženčeve izpovedbe o pokrivanju stroškov, je odločitev prvega sodišča pravilna tudi v IV. in V. točki izreka. Sicer pa toženka tudi v pritožbi stroškov, ki naj bi jih imela s preživljanjem družine do 4. 5. 2016, ni specificirala.

15. Pritožnica stroškov pritožbenega postopka ni priglasila, zato o njih ni bilo odločeno. Ker odgovor na pritožbo ni bistveno prispeval k razjasnitvi zadeve, je dolžan toženec stroške odgovora na pritožbo nositi sam (165. člen ZPP v povezavi s 154. členom istega zakona).

1 Pavčnik T.: Pravna praksa 10/2014.