Jedro

Sodišče je ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za odločanje po 42. členu ZAzil-UPB-1 (in da tudi med strankama ni sporno dejstvo, da sta tožnika samovoljno zapustila azilni dom v smislu določila 5. alineje 1. odstavka 42. člena ZAzil.

Izrek

1. Postopek se ustavi. 2. Državljana AA (roj. 1. 3. 1980) in BB (roj. 26. 10. 1982) morata zapustiti Slovenijo v roku 3 dni od pravnomočnosti tega sklepa. 3. Predlogu za oprostitev plačila sodnih taks se ugodi.

Obrazložitev

Obrazložitev k prvi točki izreka: Z izpodbijano odločbo je tožena stranka potem, ko je s sklepom združila upravna postopka, tožnikoma zavrnila prošnji za azil na podlagi določila 1. in 2. alineje 2. odstavka 35. člena ZAzil in jima naložila, da morata zapustiti Republiko Slovenijo v roku 3 dni od pravnomočno končanega postopka. Sodišče je tožbo tožnikov z zaprosilom za oprostitev plačila sodnih taks prejelo dne 13. 9. 2004, upravne spise pa je prejelo dne 23. 9. 2004. Poleg informacije po telefonu s strani tožene stranke z dne 23. 9. 2004, da sta tožnika samovoljno zapustila azilni dom in se nista vrnila, o čemer je sodišče telefonično obvestilo tudi pooblaščenko tožnikov (uradni zaznamek sodišča z dne 23. 9. 2004), se je sodišče seznanilo s podatkom v spisu (dnevno poročilo azilnega doma), da sta tožnika za dne 25. 8. 2004 evidentirana, kot da sta samovoljno zapustila azilni dom. Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno, hkrati pa sodišče obvešča, da sta tožnika dne 25. 8. 2004 samovoljno zapustila azilni dom in se v roku 3 dni nista vrnila in v tem roku nista sporočila spremembe naslova. Pooblaščenka tožnikov je na poziv sodišča, da se izreče o podatku, da sta tožnika samovoljno zapustila azilni dom, odgovorila v faksirani vlogi z dne 24. 9. 2004, da sta bila tožnika po podatkih, ki so bili znani pooblaščenki v času vložitve tožbe v azilnem domu. Od trenutka vložitve tožbe do poziva sodišča pa se stranki nista zglasili v odvetniški pisarni, da bi sporočili nov naslov oziroma preklicali pooblastilo. Iz podatkov v spisu tudi izhaja, da sta bila tožnika v postOpku seznanitve s pravicami in dolžnostmi v azilnem postopku informirana o vsebini in posledicah določila 5 alineje 1. odstavka 42. člena Zazil. Na podlagi tega je sodišče ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za odločanje po 42. členu ZAzil-UPB-1 (Uradni list RS, št. 134/2004) in da tudi med strankama ni sporno dejstvo, da sta tožnika samovoljno zapustila azilni dom v smislu določila 5. alineje 1. odstavka 42. člena ZAzil. Določilo 42. člena Zazil, ki je sistematizirano v poglavje o postopku za pridobitev azila in sledi določbam, ki urejajo postopek v upravnem sporu, namreč pravi, da ne glede na to, na kateri stopnji je postopek, se prošnja za azil šteje za umaknjeno in se postopek s sklepom ustavi, če je iz uradnih evidenc pristojnega organa, ki vodi postopek, razvidno, da je prosilec za azil samovoljno zapustil azilni dom ali njegovo izpostavo in se v roku 3 dni od samovoljne zapustitve azilnega doma ni vrnil v azilni dom ali njegovo izpostavo (5. alineja). To določilo je sodišče uporabilo po predhodno opravljenem kontradiktornem postopku in ni izhajalo samo iz uradnih evidenc tožene stranke. Na tej podlagi je sodišče s sklepom postopek ustavilo. Določilo 6. odstavka 39. člena ZAzil pravi, da se za postopek pred upravnim sodiščem uporablja zakon, ki ureja upravni spor, kolikor s tem zakonom ni drugače določeno. Določilo 2. točke 45. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 70/2000) sicer pravi, da v pripravljalnem postopku predsednik senata odloči o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, vendar ker je sodišče v konkretni zadevi moralo odločati tudi o prošnji za oprostitev plačila sodnih taks in v skladu z določilom 3. odstavka 42. člena ZAzil tudi o določitvi roka, v katerem morata tožnika zapustiti Slovenijo, je sklep iz prve točke izreka izdalo v senatu.

Obrazložitev k drugi točki izreka: Ker določilo 3. odstavka 42. člena ZAzil pravi, da pristojni organ v sklepu iz prvega odstavka tega člena določi rok, v katerem mora prosilec za azil zapustiti Slovenijo, mora to veljati tudi za primer ustavitve postopka v fazi upravnega spora. Zaradi tega je sodišče ob uporabi določila 6. odstavka 39. člena ZAzil v drugi točki izreka odločilo, da morata tožnika zapustiti Slovenijo v roku 3 dni od pravnomočnosti tega sklepa, kar ima pravni in dejanski pomen samo v primeru, da se v času pravnomočnosti tega sklepa tožnika nahajata v Republiki Sloveniji.

Obrazložitev k tretji točki izreka: Sodišče je ob smiselni uporabi določila 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 14/91 in nadaljnje spremembe in dopolnitve) glede na to, da iz podatkov v spisu ne izhaja, da mu plačilo taks ne bi občutno zmanjšalo sredstev, s katerimi se preživlja, in ob upoštevanju načela ekonomičnosti postopka, tožnika oprostilo plačila sodnih taks.