Jedro

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja Republike Slovenije je ravnala pravilno, ko je pri odločanju upoštevala podatke o obtežbi kmetijskih zemljišč, ki jih je v zbirni vlogi navedel sam tožnik.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja zavrnila tožnikov zahtevek za ukrep Nitratna direktiva za živinorejsko proizvodnjo, varnost in zdravje pri delu ter zdravstveno varstvo kmetijskih rastlin. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe, s katero je bilo že v drugo odločeno o tem zahtevku tožeče stranke - prvo odločbo je namreč drugostopni organ v pritožbenem postopku odpravil – izhaja, da je prvostopni organ pri ponovni proučitvi zadeve ugotovil, da je tožnik v zbirni vlogi (obrazec B) prijavil stalež živine 82,47 GVŽ ter da ima v uporabi 24,23 hektarjev kmetijskih zemljišč (obrazec C). Tožnik je v vlogi tudi navedel, da je oddal živinska gnojila v skupni količini 288 m3 goveje gnojevke, kar v skladu z določili Uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/1996 s spremembami) predstavlja zmanjšanje obtežbe na kmetijskem gospodarstvu za 18,0 GVŽ (288m3/16 m3 na GVŽ). Obremenitev na kmetijskem gospodarstvu je tako 2,66 GVŽ/ha ((82,47-18 GVŽ)/24,23 ha), kar je več od predpisanih 2,5 GVŽ/ha določenih v poglavju 9.3.4 točki A Programa razvoja podeželja za RS 2004-2006 (Uradni list RS, št. 116/2004 s spremembami), zato se vsi zahtevki zavrnejo.

Tožnik se je zoper prvostopno odločbo pritožil, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je z odločbo št. 33100-28/2009/2 z dne 14.12.2009 njegovo pritožbo zavrnilo. Iz obrazložitve izhaja, da zahtevke za uveljavljanje plačil za izvajanje EU standardov urejata predvsem Program razvoja podeželja za RS 2004-2006 (Uradni list RS, št. 11672004 s spremembami) in Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za RS 2004-2006 za leto 2004 (Uradni list RS, št. 24/2004 s spremembami). Tožnik je z obrazcem K– Zahtevek za plačila za ukrep – podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih za leto 2004 uveljavljal zahtevke za plačilo za izvajanje EU standardov Nitratna direktiva za živinorejsko proizvodnjo, zdravstveno varstvo kmetijskih rastlin ter varnost in zdravje pri delu. Obrazcu je priložil tudi pogodbo z dne 4.9.2003, sklenjeno z A.,d.d., s katero le-ta dovoljuje tožniku razvoz organskih gnojil (hlevskega gnoja in gnojevke) v količini in rokih, ki jih dovoljujejo ustrezni okoljski predpisi, na zemljišča, ki so navedena v prilogi te pogodbe. Na obrazcih K in K-1 je tožnik navedel, da je oddal 288 m3 gnojevke. Dne 30.5.2005 je bil tožniku vročen poziv na dopolnitev vloge, v katerem ga je prvostopni organ opozoril, naj na dokazilih o oddaji/nabavi živinskega gnojila navede izvor, vrsto in količino nabavljenega oziroma oddanega živinskega gnojila. Tožnik je v dopolnitvi predložil kopijo obrazcev K in K-1 ter pogodbo z dne 4.9.2003, ki jih je posredoval že v prvotni vlogi. Tudi po pozivu torej tožnik svojih podatkov ni spreminjal, zaradi česar je prvostopni organ upravičeno te podatke štel kot točne in resnične. Takšne podatke je tožnik zatrjeval tudi v pritožbi z dne 4.8.2006, s katero je izpodbijal prvostopno odločbo, ko je bilo prvikrat odločeno o njegovem zahtevku. Na podlagi predloženih podatkov, iz katerih izhaja, da je stalež živine na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu na dan 1.4.2004 82,5 GVŽ, da ima 24,23 ha kmetijskih zemljišč in pa glede na to, da je oddal gnojevko v skupni količini 288 m3, pa tudi drugostopni organ zaključuje, da znaša obtežba z živino na tožnikovem gospodarstvu 2,66 GVŽ/ha, kar presega dovoljeno maksimalno mejo 2,5 GVŽ/ha. Pri tem poudarja, da so to podatki, ki jih je tožnik sam navedel in s podpisom na vlogi jamčil za njihovo pravilnost. Tožnik vlaga tožbo zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter zato predlaga odpravo izpodbijane odločbe. Navaja, da je bila njegova vloga prvikrat zavrnjena, ker iz vloge naj ne bi bil razviden izvor gnojevke, zato je agenciji posredoval dokazila o izvoru. Pri drugi odločbi pa je ugotovil, da ni pravilno izpolnil popisnega lista za EU standard Nitratna direktiva -K-1, saj je pri postavki „oddana živinska gnojila“ pomotoma zapisal napačno skupno količino oddanih živinskih gnojil v letu 2004, in sicer 288 m3 gnojevke, namesto pravilno 488 m3, kolikor je kmetija v letu 2004 tudi dejansko oddala. Zatrjuje, da je pri izpolnjevanju obrazca K-1 prišlo do tehnične napake oziroma pomote pri vpisu količine. Napako je ugotovil šele, ko ga agencija ni več opozarjala na neustrezna in nepopolna dokazila o izvoru gnojevke. Če bi se poziv nanašal na količino oddane gnojevke, bi napako gotovo opazil. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, naj sodišče tožbo zavrne iz v prvostopni in drugostopni odločbi navedenih razlogov. Poudarja, da je tožnik v postopku na prvi stopnji na več različnih obrazcih navedel podatek 288 m3 oddane gnojevke. To je razvidno iz obrazca K–zahtevek za plačilo za ukrep – podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih za leto 2004 z dne 24.12.2004 in na obrazcu K1–popisni list za EU standard Nitratna direktiva z dne 30.12.2004. Enak podatek je tožnik navedel tudi v dopolnitvi vloge z dne 31.5.2005 in v prvi pritožbi z dne 4.8.2006, ki je bila vložena zoper prvostopno odločbo z dne 18.7.2006. O novi količini gnojevke, to je 488 m3, govori šele v drugi pritožbi z dne 22.8.2008 zoper v tem postopku izpodbijano prvostopno odločbo. Tožena stranka še dodaja, da iz pogodbe, ki jo je tožnik sklenil z družbo A. d.d. ni razvidna količina obremenitve z gnojili, ampak le maksimalna količina, ki jo tožnik lahko razvozi na ta zemljišča. Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopni in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: V predmetni zadevi je med strankama sporna za odločitev pomembna okoliščina, količina oddane gnojevke.

Tožnik je dne 27.12.2004 z obrazcem K uveljavljal zahtevek za plačila za ukrep – podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih za leto 2004 in sicer za Nitratno direktivo za živinorejsko proizvodnjo, za zdravstveno varstvo kmetijskih rastlin ter za varnost in zdravje pri delu. Vlogi je priložil tudi obrazec K-1, to je popisni list za EU standard Nitratna direktiva. Na obrazcu K je v rubriko „oddana živinska gnojila“ v podrubriko „gnojevka“ vpisal 288 m3, enako količino oddane gnojevke pa je vpisal tudi na obrazec K-1. O tožnikovi vlogi je bilo prvič odločeno z odločbo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja z dne 18.7.2006, s katero je bil tožnikov zahtevek zavrnjen. Drugostopni organ je na podlagi tožnikove pritožbe navedeno odločitev odpravil in prvostopnemu organu naložil naj upošteva, da je tožnik lahko presežke gnojil oddal. V ponovljenem postopku je bil tožniku poslan poziv v obliki obrazca, s katerim je bil opozorjen, naj vlogo dopolni, ker na predloženih dokazilih ni razviden oziroma je nečitljiv izvor, vrsta ali količina nabavljenega/oddanega živinskega gnojila. Na ta poziv je tožnik predložil kopijo obrazcev K in K-1, na katerih je enako kot ob prvi predložitvi navedeno, da je oddal 288 m3 gnojevke.

Ni torej mogoče pritrditi tožbi, da so se razlogi za odpravo prve odločitve agencije z dne 18.7.2006 in poziv na dopolnitev vloge nanašali (samo) na izvor gnojevke. V odločbi ministrstva z dne 12.12.2007 je navedeno, da je treba upoštevati, da je lahko tožnik presežke gnojil oddal, kar mora organ prve stopnje pri ponovni odločitvi upoštevati, da pa lahko tožnik odda samo gnojila govejega izvora. Tožnik je bil nato s pozivom, katerega je prejel 27.5.2006, pozvan naj predložena dokazila dopolni, vendar ne samo glede izvora in vrste ampak tudi glede količine oddanega živinskega gnojila. Tožnik je pri že predloženih podatkih vztrajal, agencija pa je pri ponovnem odločanju o zadevi upoštevajoč tudi s strani tožnika navedene podatke, ki med strankama niso sporni, to je stalež živine, ki znaša 82,47 GVŽ, in kmetijska zemljišča v uporabi, ki znašajo 24,3 hektarjev, ugotovila da znaša obremenitev na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu 2,66 GVŽ/ha in presega s Programom razvoja podeželja za RS 2004-2006 (Uradi list RS, št. 116/2004 s spremembami) določeno mejo obremenitve, ki ne sme preseči 2,5 GVŽ/ha.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.