Jedro

Podatki matične knjige umrlih so podatki o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca; po določbi 3. odstavka 136. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) je zato uradna oseba, ki vodi postopek, dolžna ugotoviti pravno pomembna dejstva iz te matične knjige, ne glede na to, ali je stranka opozorila na ta dejstva v postopku pred izdajo odločbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 2889/97-6 z dne 24.2.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbi, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 21.10.1997 ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje. Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Upravne enote V., ki je zavrnila njegov zahtevek za priznanje statusa civilnega invalida vojne.

Po mnenju sodišča prve stopnje tožena stranka ni popolno ugotovila dejanskega stanja, saj ni pridobila uradnega podatka o vzroku smrti tožnikovega strica M.K., ki se je smrtno ponesrečil 13.8.1953 ob istem dogodku, kot se je poškodoval tudi tožnik. Tožena stranka je namreč v posebnem ugotovitvenem postopku pridobila tudi izjavo Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, Zunanjega oddelka K. z dne 30.4.1996, iz katere izhaja, da so na Krajevnem uradu D. okrožnemu državnemu tožilcu povedali, da imajo v MMK zabeleženo kot vzrok smrti M.K. navedbo: "ponesrečil z bombo". Tožena stranka tega podatka ni preverila, temveč je svojo odločitev oprla na izpisek iz matične knjige umrlih za tožnikovega strica M.K., ki je podan na obrazcu, na katerem pa sploh ni rubrike o vzroku smrti. Zato po mnenju sodišča prve stopnje tožena stranka ni ustrezno pojasnila, zakaj šteje, da iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da tožnikove poškodbe niso posledica eksplozije zapuščenega vojaškega materiala.

V pritožbi tožena stranka smiselno uveljavlja vse pritožbene razloge iz 72. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi, o zadevi odloči samo oziroma vrne zadevo v ponovno presojo sodišču prve stopnje. Meni, da mora v primerih, ko ne gre za splošno znana dejstva, stranka za svoje navedbe ponuditi dokaze in jih, če je mogoče, tudi predložiti. V konkretni zadevi tožnik ni dokazal, da je okvaro zdravja dobil v okoliščinah iz 1. odstavka 1. člena in 2. točke 1. odstavka 4. člena Zakona o vojnih invalidih, oziroma kot neposredno posledico poškodbe, ki jo je povzročil zapuščen vojaški material. Zato mu statusa in pravic civilnega inavalida vojne ni moč priznati.

Tožeča stranka in Državno pravobranilstvo RS, kot zastopnik javnega interesa, na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da tožena stranka s tem, ko ni pridobila uradnega podatka o vzroku smrti tožnikovega strica, ki je bil isti, kot vzrok tožnikovih poškodb, ni popolno ugotovila dejanskega stanja. Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožena stranka ni ustrezno pojasnila, zakaj šteje, da tožnikove poškodbe niso posledica eksplozije zapuščenega vojaškega materiala. Zato bo te pomanjkljivosti morala tožena stranka odpraviti v ponovljenem postopku.

Pritožbeno sodišče zavrača pritožbene ugovore, da bi tožeča stranka morala predložiti dokaze, s katerimi bi dokazala, da so poškodbe neposredna posledica zapuščenega vojaškega materiala. Tožena stranka je bila po mnenju pritožbenega sodišča dolžna pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne. Podatek o smrti tožnikovega strica, ki je zabeležen po podatkih okrožnega državnega tožilstva v Krajevnem uradu D. v matični knjigi umrlih, je pomemben za odločitev o zadevi, saj se je tožnik ponesrečil ob istem dogodku. Podatki matične knjige umrlih pa so podatki o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca. Po določbi 3. odstavka 136. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) pa je uradna oseba, ki vodi postopek, dolžna pravnopomembna dejstva ugotoviti, ne glede na to, ali je stranka opozorila na ta dejstva v postopku pred izdajo odločbe. Zato je pravilen napotek sodišča prve stopnje, da mora tožena stranka sama, ali pa z napotkom organom prve stopnje, ugotoviti iz uradnih podatkov pri Krajevnem uradu D., ali njegovem pravnem nasledniku podatke o smrti tožnikovega strica.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke na podlagi določbe 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.