Jedro

Taksna obveznost v pravdnem postopku nastane zaradi opravljenega določenega procesnega dejanja, ki sodišču nalaga določeno delo. Tožena stranka mora za nasprotno tožbo plačati sodno takso. Ker gre pri ugovoru zaradi pobotanja za smiselno enako procesno dejanje, ki od sodišča zahteva dodatno delo in o tem odločanje v izreku sodbe, je zakonodajalec (na novo) smiselno enako predvidel, da se posebna sodna taksa odmeri tudi za vložen ugovor zaradi pobota.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožene stranke z dne 20. 9. 2023, vložen proti plačilnemu nalogu za plačilo sodne takse P 112/2019 z dne 15. 9. 2023.

2.Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo toženka iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) s predlogom razveljavitve izpodbijanega sklepa in plačilnega naloga. Navaja, da se je obveznost plačila sodne takse zaradi uveljavljanja ugovora pobota na novo določila z novelo Zakona o sodnih taksah (ZST-1D), ki velja od 12. 1. 2022 dalje. Toženka je ugovor pobota uveljavljala v tej pravdi že pred sprejemom novele, zato skladno z 48. členom ZST-1D ni dolžna plačati odmerjene takse. Ugovor pobota iz naslova vlaganj je uveljavljala že v drugi pripravljalni vlogi z dne 17. 10. 2019, ko še niso veljala nova pravila ZST-1. Ni pomembno, ali je vložen procesni ugovor pobota ali materialnopravni ugovor, saj za nastanek taksne obveznosti med njima ni mogoče razlikovati.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Tožnik od toženke zahteva plačilo 6.886,67 EUR iz naslova zapadlih najemnin poslovnega prostora. Toženka zahtevku nasprotuje. V odgovoru na tožbo in nadalje navaja, da je v prostore vložila skupno 40.000 EUR, da je toženka tožniku že podala pobotno izjavo, zato dolg ne obstaja več. Specificirala je vlaganja do višine 15.118,20 EUR ter navajala, da se je tožnik ustno strinjal s pobotom.

5.V nadaljevanju postopka je toženka nato v vlogah z dne 3. 3. 2022 in 30. 12. 2022 uveljavljala procesni ugovor pobota iz naslova verzijskega zahtevka.

6.Na podlagi 1. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 nastane taksna obveznost za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka, ugovora zaradi pobota ali pravnega sredstva. Drugi odstavek 18. člena ZST-1 nadalje določa, da se za postopek o nasprotni tožbi in ugovoru zaradi pobota plača posebna taksa.

7.Novost plačila sodne takse za vložen ugovor zaradi pobota se je pričela uporabljati z novelo ZST-1D (Uradni list RS, št. 204/21 z dne 28. 12. 2021) od 12. 1. 2022 dalje, kot pravilno povzema pritožba. Zmotno pa je pritožbeno stališče, da je procesno dejanje, zaradi katerega je sodišče prve stopnje sporno takso odmerilo, nastalo že pred uveljavitvijo novele.

8.V pravni teoriji in sodni praksi je poznanih več načinov pobotanja terjatev. Vendar v pravdnem postopku v resnici ne gre vedno za ugovor pobota v smislu določb ZPP. Če se tožena stranka v okviru trditvene in dokazne podlage pred tožbenim zahtevkom brani z navajanjem okoliščin, da terjatev ne obstoji, ker je bila že pobotana, govorimo o ugovoru ugasle pravice ali predpravdnem pobotu, za katerega pogoje določa materialni zakon (Obligacijski zakonik, OZ). V tem primeru gre za navajanje dejstev in dokazov v okviru obrambnih navedb tožene stranke, ki poskuša doseči (delno) zavrnitev tožbenega zahtevka in ni predmet odmere posebne takse. Ta ugovor je vsebinsko enak ugovoru, da je dolžnik terjatev že plačal, saj je tudi (predpravdni, materialnopravni) pobot eden od načinov poravnave in prenehanja terjatve (primerjaj 311. in nadaljnje člene OZ, ki so umeščeni v 3. oddelek: Drugi načini prenehanja obveznosti).

9.ZPP pa izrecno določa možnost, da se tožena stranka zahtevku zoperstavi tudi na način, da vloži nasprotno tožbo (prvi odstavek 183. člena ZPP) ali ugovor zaradi pobotanja (tretji odstavek 319. člena ZPP). V obeh primerih gre za procesno dejanje, ki sodišču nalaga ustrezno aktivno ravnanje. Sodišče bo o takšnem procesnem ugovoru (oziroma nasprotni tožbi) moralo odločiti v izreku sodbe. S tem bo tudi pravnomočno odločeno o terjatvi, ki se uveljavlja v pobot.

10.Taksna obveznost v pravdnem postopku nastane zaradi opravljenega določenega procesnega dejanja, ki sodišču nalaga določeno delo. Tožena stranka mora za nasprotno tožbo plačati sodno takso. Ker gre pri ugovoru zaradi pobotanja za smiselno enako procesno dejanje, ki od sodišča zahteva dodatno delo in o tem odločanje v izreku sodbe, je zakonodajalec (na novo) smiselno enako predvidel, da se posebna sodna taksa odmeri tudi za vložen ugovor zaradi pobota.

11.Tudi Ustavno sodišče RS je že zavzelo stališče, da Ustava RS ne zagotavlja brezplačnega delovanja sodstva in je namen sodne takse delno kritje stroškov, ki nastanejo z delom sodišča. Ti so odvisni od zahtevnosti sodnega obravnavanja določene zadeve kot celote. Višina sodne takse pa je različna in ni nujno sorazmerna količini dela sodišča v zvezi s posamičnim pravnim opravilom.

12.Končno je ob natančni uporabi pravne terminologije tudi jasno, da pravni pojem ugovor zaradi pobota, pomeni zgolj pobotanje po tretjem odstavku 319. člena ZPP. ZST-1 in ZPP namreč dosledno na več mestih uporabljata enako pravno terminologijo (ugovor zaradi pobota).

13.Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Tako po jezikovni razlagi kot namenu (nove) zakonske določbe o posebni taksi za vložen ugovor zaradi pobota, je prepričljiv zaključek sodišča prve stopnje, da posebna taksna obveznost nastane zgolj za procesno dejanje ugovora zaradi pobota.

14.Ker je toženka takšen ugovor vložila po sprejetju novele ZST-1D, je sodna taksa odmerjena pravilno.

15.Glede na navedeno se pritožbeni očitki izkažejo kot neutemeljeni. Ker sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo kakšne procesne kršitve, na katere je dolžno pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je slednje pritožbo toženke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

16.Pritožbeni stroški niso bili priglašeni.

-------------------------------

1Prim. Poročevalec Državnega zbora RS, Besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah, EPA: 2148 - VIII, z dne 1. 10. 2021, obrazložitev k 17. členu, str. 91: /.../ Predlaga se določitev posebne taksne obveznosti za ugovor zaradi pobota. Običajno pobotni ugovor terja odločanje, ki ni nič manj zahtevno kot glede "pravih" tožbenih zahtevkov in je zato po mnenju predlagatelja smiselno določiti taksno obveznost za vložitev takšnega ugovora, saj bo s sodbo o zahtevku iz pobotnega ugovora pravnomočno odločeno, v kolikor bodo za to izpolnjene predpostavke./.../

2Prim. odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-371/06 z dne 14. 9. 2006.

3Prim. prvi odstavek 5. člena in drugi odstavek 18. člena ZST-1 ter prvi odstavek 286. člena in tretji odstavek 319. člena ZPP.

Zveza:

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 5, 5/1, 5/1-1, 18, 18/2 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (2021) - ZST-1D - člen 48 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 183, 183/1, 286, 286/1, 319, 319/3 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 311

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.