Jedro

Ker pritožbeno sodišče ne more preizkusiti prvostopne sodbe glede skladnosti ugotovitev o vsebini (neprevedenih) listin s samo vsebino listin, je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. točka izreka) razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank (I. točka izreka), naložilo tožniku plačilo preživnine za mladoletno I. S. v znesku 90,00 EUR mesečno (II. točka izreka), v presežku pa je sodišče tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi zavrnilo (III. točka izreka). Sodišče je tudi odločilo, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške (IV. točka izreka).

2. Zoper del sodbe, ki nalaga plačilo preživnine, se pritožuje tožnik. Pritožuje se laično. Navaja, da preživnine ni sposoben plačevati, saj ima minimalne prejemke v višini 325,00 EUR pokojnine ter 106,00 EUR dodatka za invalidnost. Drugih prejemkov nima, je pa hud invalid, zato potrebuje pokojnino ter invalidnino zase. Po drugi strani pa ima mld. I. biološkega očeta v Bosni in ji plačuje preživnino. Prilaga tudi odločbo, s katero je naloženo I. očetu plačevanje preživnine. Toženki očita, da se je z njim poročila iz koristoljubja, orisuje kako je potekala njuna zakonska zveza in podaja karakterne značilnosti toženke. Med ostalim navaja tudi, da ima toženka še dva odrasla otroka, ki sta zaposlena in prinašata dohodek, da je Center za socialno delo S. toženki dodelil stanovanje, za katerega ni potrebno plačevanje stanarine. Navaja tudi, da bo vložil tožbo za razveljavitev odločbe o posvojitvi.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Prvostopno sodišče je štelo tožnika za očeta mladoletne I. S., saj tako izhaja iz izpiska matičnega registra o rojstvu (A5), odločba o posvojitvi pa ni bila razveljavljena. Tožnik ima zato dolžnost preživljanja mladoletnega otroka na podlagi 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1). Sodišče je tudi odločilo, da znaša višina preživnine, ki jo mora plačati tožnik 90,00 EUR mesečno. Pritožnik plačevanju preživnine nasprotuje. Trdi, da ima mladoletna I. svojega biološkega očeta, ki zanjo plačuje preživnino ter da bo vložil tožbo, s katero bo razveljavil odločbo o posvojitvi. Do posvojitve je namreč prišlo zato, ker je bil s strani tožene stranke zaveden, toženko pa je vodilo koristoljubje, saj je želela prejemati preživnino. Navaja tudi, da so njegovi prejemki skromni, prav vse pa potrebuje za svoje lastno preživetje, saj je bolan in denar potrebuje tudi za zdravila in zdravljenje.

6. Iz razlogov sodbe izhaja, da je tožnik oče mld. I. S., saj odločba o popolni posvojitvi ni bila razveljavljena, kar izhaja iz matičnega registra o rojstvih. V spisu pa je tudi odločba Centra za socialno delo V. Bosne in Hercegovine, o posvojitvi mld. I., ki pa je v tujem jeziku. Po določilu člena 104 Zakona o pravdnem postopku (2) se morajo vloge vlagati v uradnem jeziku, ki je v rabi na sodišču. Če vloži stranka vlogo v tujem jeziku, ki pri sodišču ni v uradni rabi, ravna sodišče po določbi 108. člena ZPP, ki velja za nerazumljive vloge. Sodišče prve stopnje tako ni postopalo. V pritožbi tožnik sicer zatrjuje, da bo razveljavil odločbo o posvojitvi, vendar gre za neko bodoče negotovo dejstvo. Poleg tega pa pritožnik v pritožbi zatrjuje tudi novoto, ki je v postopkih v zakonskih sporih sicer dovoljena. Trdi, da za mladoletno deklico prav tako plačuje preživnino njen biološki oče in za to ponudi tudi dokaz – sodba sodišča v K. o določitvi preživnine na list. št. A18, ki je prav tako v tujem jeziku. Navedeno kaže na zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede prejemkov pravdnih strank in sposobnosti za plačevanje preživnine. Ker pa prvostopno sodišče ni ravnalo po določilih ZPP, ki veljajo za nerazumljive vloge in se je v razlogih sodbe sklicevalo na listino v tujem jeziku, je bilo potrebno sodbo v izpodbijanem delu razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje. Ni bila namreč spoštovana zahteva iz drugega odstavka 226. člena ZPP. Ker pritožbeno sodišče ne more preizkusiti prvostopne sodbe glede skladnosti ugotovitev o vsebini (neprevedenih) listin s samo vsebino listin, je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. V ponovljenem postopku naj prvostopno sodišče odpravi nepravilnosti glede nerazumljivih vlog (listin v tujem jeziku) in nato ugotovi, ali mladoletna I. iz naslova preživnine res prejema kakršnekoli prejemke in ponovno vrednotno oceni potrebe mladoletnega otroka in jih nato razporedi med starša ustrezno njunim zmožnostim.

7. Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče pritožbi v delu, ki se nanaša na plačevanje preživnine ugodilo ter izpodbijano sodbo v II. točki izreka razveljavilo in v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP ).

(1) Ur. l. RS 69/2004, ZZZDR-UPB1. (2) Ur. l. RS, 73/2007 in 45/2008, ZPP.