Jedro

Tudi če izvedenec ni opravil celotne naloge, ki mu jo je naložilo sodišče pa je v konkretnem primeru vseeno upravičen do povračila stroškov in plačila za delno opravljeno delo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče odločilo, da se izvedencu M. Č. iz Ljubljane za izdelavo izvedenskega mnenja z dne 23.6.2006 odmeri nagrada v skupnem znesku 231,43 EUR, od tega zneska pa je potrebno obračunati in plačati 6 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 13,89 EUR. Sodišče je navedlo tudi, da izvedenec ni zavezanec za DDV in da je dolžna tožeča stranka plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa na transakcijski račun sodišča, ki ga je navedlo, predujem za strošek izvedbe tega dokaza v znesku 245,32 EUR ter da bo plačilo skupnega zneska izvršila finančno-računovodska služba začasno iz proračuna in ta znesek nakazala izvedencu M. Č. na njegov TRR, prispevke in dajatve pa na ustrezen račun.

Zoper takšen sklep se je pritožil tožnik z laično pritožbo in navajal, da se je konec leta 2004 pogovarjal s svojim odvetnikom o tem, kaj še lahko storita v zvezi s civilno tožbo proti gostilni M. na O. in je bil takrat predlagan izvedenec prometne stroke, za meritev emisij iz kuhinje, glasbo ob petkih in sobotah, ko v gostilni igrajo razni ansambli in da sta se takrat dogovorila, da ko sodišče določi izvedenca, stopi v kontakt z njim, da bi te meritve imele nek smisel za njegov primer. Ker prvi izvedenec, ki ga je določilo sodišče, takšnih meritev ne opravlja, je trajalo potem vsaj leto ali dve, da je sodišče našlo drugega izvedenca, ki ga je določilo in sicer izvedenca M. Č. za področje tehnične akustike, hrup in vibracije za področje delovni stroji – črpalke, kompresorji in ventilatorji, kar po oceni tožnika sploh ni bil izvedenec, ki bi ga potrebovali za ta primer. Izpostavil je, da je izvedel šele 12.12.2007, da je bil izvedenec na ogledu v C. 19.10.2005, slišala pa sta se tudi po telefonu v marcu 2006 in da mu takrat ni omenil ničesar, da bi bil v C., ter da sta se do konca junija 2006 po telefonu pogovarjala še nekajkrat in ugotovila, da meritve, ki jih opravlja, niso tiste, ki bi jih potreboval, čeprav je kasneje ugotovil, da je izvedenec opravljal vse meritve. V pritožbi je osvetlil in opisal tudi siceršnje upravne postopke proti toženi stranki. Pritožnik je poudaril, da izvedenca ne bo plačal, ker ni bil seznanjen v letu 2005, da je bil izvedenec na ogledu, ker mu v pogovorih v letu 2006 izvedenec ni omenil, da je meritve že opravil, čeprav sta se o tem šele začela pogovarjati in bi naj bil on tisti, ki bo meritve opravil, da se je vseskozi omenjal predujem, ki naj pomeni to, da mu plača za pričakovane izdatke, ki bodo šele nastali, ne pa za izdatke, ki so že nastali – račun in da ne more plačevati nekoga, ki pride v C., ne da bi on za to sploh vedel in se potem odpelje ter izpostavil tudi, da to sploh ni nobeno izvedeniško mnenje, da bi to napisal tudi sam, saj o njem sploh niso navedene nobene ugotovitve, ki bi dale realno sliko o dejanskem stanju na terenu. V mnenju izvedenec piše, da ni nikogar našel, da pa si je vse dobro ogledal. Izpostavil je, da je navedbe v zvezi z upravnim postopkom podal iz razloga, da bo sodišče videlo, kaj se je dogajalo v zadnjih 17 letih, ko praktično niso prišli nikamor.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je s pregledom spisa ugotovilo, da je prvostopno sodišče ugodilo dokaznemu predlogu tožnika za angažiranje izvedenca M. Č. s področja ugotavljanja hrupa in vibracij, ki ga je ta podal v vlogi z dne 8.3.2005 (listna št. ...), zato niso upoštevna pritožbena navajanja tožnika, da to ni izvedenec, ki bi ga potrebovali za njegov primer.

Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v čl. 243 določa, da izvede sodišče dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje in na tej podlagi je, upoštevaje določilo čl. 244 ZPP, sodišče dne 30.3.2005 tudi določilo izvedenca, izvedenca M. Č., ki ga je predlagala sama tožeča stranka.

Iz določila I. odst. čl. 153 ZPP izhaja, da mora stranka, ki predlaga izvedbo dokaza, po nalogu sodišča založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza, iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 10.2.2005 (listna št. ...-... spisa), pa je razvidno, da sta bila na naroku navzoča tako tožnik kot njegov pooblaščenec in da se je tožeča stranka zavezala takoj na poziv sodišča poravnati izvedenca. Predujem tako ni bil založen, pritožnik pa se sedaj neutemeljeno sklicuje, da predujem pomeni stroške, ki bodo šele nastali, ne pa plačilo računa, če pa predujma za izvedbo dokaza, ki je običajna posledica podaje dokaznega predloga, ki mu sodišče ugodi, sploh ni plačal. Izvedenec, ki ga je sodišče angažiralo, je pristopil k opravi svoje naloge, kar je razvidno tudi iz spisovnega gradiva, tako iz dopisa z dne 27.5.2005, izhaja, da je izvedenec okvirno opredelil stroške, ki bodo nastali z njegovim delom, iz dopisa z dne 28.10.2005 pa izhaja, da je bil izvedenec 19.10.2005 v Š. v., vendar ni našel nikogar, izvedenec pa je izpostavil tudi, da ne dobi stika s tožnikom, ki ga kljub pogovoru s tožnikovo ženo ni poklical. Iz dopisa pooblaščenca tožnika z dne 8.12.2005 je bilo mogoče razbrati, da je sama tožeča stranka predlagala, da izvedenec meritve hrupa opravi v mesecih od aprila dalje, ko lokal tožene stranke obiskuje večje število gostov, kot v zimskih mesecih, po urgencah sodišča, pa je izvedenec dne 29.6.2006 spis vrnil s pojasnilom, da je na željo tožeče stranke mnenje izdelal brez opravljenih meritev hrupa in s tem odgovorov na zastavljena vprašanja, ker pa je imel vseeno stroške, je priložil obračun le-teh. Naknadno je tožeča stranka izpostavila, da je izvedenec navedel, da ne more opraviti meritev v večernih in nočnih urah, ko ponavadi prihaja do vznemirjanja, vendar pa je izvedenec z dopisom z dne 22.1.2007 (listna št. ...) pojasnil, da takšne meritve lahko opravi, da pa se mora s tem strinjati tožnik, ki pa ga je dne 23.6.2006 obvestil, da hrupa, ki ga je bil pred leti vajen, trenutno ni in da ne pričakuje kakšnih koristnih meritev, zato odstopa od izvedbe dokaza z meritvami hrupa na kraju samem.

Prvostopno sodišče je z dopisom pooblaščencu tožeče stranke z dne 5.2.2007 in z urgenco z dne 9.3.2007, pozvalo tožečo stranko naj se izjasni ali še vztraja oz. privoljuje v izvedbo meritev po izvedencu, odgovora tožeče stranke pa ni bilo. Tako obširna korespondenca in trditve izvedenca, pa tudi samega tožnika, o telefonskih pogovorih, dokazujejo, da je izvedenec želel opraviti naloženo mu izvedensko delo. Sodišče ne dvomi v izvedenčev prikaz, da je bil dne 19.10.2005 tudi na ogledu, da pa mu razgovora s strankama ni uspelo opraviti, ogledal pa si je kraj in prometno situacijo, zato pritožbena izvajanja tožnika o zanikanju ogleda ne morejo biti uspešna in ravno tako, glede na prikaz izvedenca, tudi ne sklicevanje na neobveščenost tožnika o ogledu. Pritožnik neutemeljeno izpostavlja, da ga izvedenec o meritvah ni obvestil, saj je izvedenec pojasnil, da meritev sploh še ni opravil, zaradi nezainteresiranosti tožnika za izvedbo le-teh. Izvedenec je v svojem mnenju izrecno zapisal, da meritve hrupa niso bile opravljene in da spis vrača brez odgovorov na vprašanja, ki so mu bila zastavljena, zato pa še ni mogoče slediti kritiki pritožnika, da zaradi tega izvedenec ni upravičen do plačila, ker mnenje ne vsebuje ugotovitev, ki bi dale realno sliko o dejanskem stanju na terenu. Teh v mnenju res ni, iz razlogov, ki so navedeni, vendar pa zato ne gre sklepati, da izvedenec neupravičeno terja plačilo svojega računa, kot izvaja pritožba, saj ni mogoče zanikati, da so izvedencu vseeno nastali stroški in da je tudi moral opraviti del naloge.

Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 15/2003) opredeljuje odmero povrnitve stroškov, ki gredo med drugim tudi izvedencem, ob pogojih, ki so predpisani v ZPP in iz 4. čl. tega pravilnika izhaja, da se izvedencu priznajo potni stroški, stroški za prehrano in prenočišče ter nadomestilo plače oz. izgubljenega zaslužka. V čl. 15/I navedenega pravilnika pa je opredeljeno, da se izvedencu za opravljeno izvedensko delo odmeri nagrada v skladu s pravilnikom, ki ureja višino in način vrednotenja za odmero nagrade za delo sodnih izvedencev in sodnih cenilcev, II. odst. istega zakonskega določila pa predstavlja pravno podlago za pravico do povrnitve stroškov za porabljen material in druge dejanske izdatke v zvezi z opravljenim delom. Tako je za odločanje o plačilu za delo izvedenca in odmero stroškov potrebno uporabiti določbe Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 7/2002 s spremembami in dopolnitvami – v nadaljevanju Pravilnik), ki v čl. 39 določa, da imajo izvedenci oz. cenilci pravico do nagrade za svoje delo in pravico do povrnitve stroškov v zvezi z delom. Upoštevaje materialnopravno podlago tega specialnega predpisa, za to pravno področje je prvostopno sodišče tudi pravilno odmerilo nagrado izvedencu, pri čemer razen plačila za sporni ogled, pritožnik drugih postavk tudi ni konkretizirano izpodbijal. Prvostopno sodišče je tako pravilno upoštevalo določila tarife za vrednotenje izvedenskega oz. cenilskega dela, ko je za študij spisa (čl. 45 Pravilnika) izvedencu priznalo 200 točk, za ogled – manj zahteven 100 točk (čl. 46 Pravilnika) ter za izdelavo pisnega poročila zahtevanih 9.000,00 SIT. Materialnopravno pravilna pa je tudi odločitev o priznanju izdatka za materialne stroške in potne stroške (čl. 40 in 41 Pravilnika).

Ker tako pritožbeni razlogi tožeče stranke niso podani in ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere je dolžno, glede na določilo čl. 350/II v zvezi s čl. 366 ZPP, paziti po uradni dolžnosti, je, na podlagi določila čl. 365/I tč. 2 zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka so odpadli, ker ti niso bili priglašeni.