Jedro

Stranka lahko navaja nova dejstva in predloži nove dokaze tudi po prvem naroku za glavno obravnavo, vendar le, če tega brez svoje krivde ni mogla storiti pravočasno. Glede na izostanek vsakršnega pojasnila tožene stranke o odsotnosti njene krivde za zamudo s podajanjem trditev in predložitvijo dokazov, ki se nanašajo na sporni v pobot uveljavljani terjatvi, je sodišče druge stopnje, ki je te navedbe in dokaze upoštevalo, ravnalo napačno.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi ter se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 21.949,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V preostalem delu (za del zakonskih zamudnih obresti) je zahtevek zavrnilo. Sodišče druge stopnje je prvostopenjsko sodbo spremenilo in tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

2. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožeča stranka vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa, da razveljavi le sodbo sodišča druge stopnje in zadevo vrne temu sodišču v novo sojenje.

3. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrženje, podrejeno pa zavrnitev.

4. Revizija je utemeljena.

5. Predlog tožene stranke v odgovoru na revizijo, naj se revizija zavrže, ni utemeljen. Ne drži, da se za ta postopek uporabljajo določila Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-D), saj ta v drugem odstavku 130. člena določa, da se postopek nadaljuje po določbah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), kakršen je veljal pred uveljavitvijo novele ZPP-D, če je bila pred uveljavitvijo ZPP-D na prvi stopnji izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal. Prvostopenjska sodba je bila izdana 3. 7. 2008, novela ZPP-D pa je stopila v veljavo 1. 10. 2008, zato se v tej zadevi uporablja ZPP izpred uveljavitve te novele. ZPP pred novelo ZPP-D v 490. členu določa, da je revizija v gospodarskih sporih dovoljena, če vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 5.000.000,00 SIT oziroma sedaj 20.864,63 EUR. V obravnavanem primeru jo presega, zato je Vrhovno sodišče vlogo tožeče stranke obravnavalo kot revizijo, ki je dovoljena, ne da bi jo sodišče dopustilo.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), izhaja, da med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je imela tožeča stranka do tožene stranke terjatev v višini vtoževanega zneska. V ponovljenem postopku je bil sporen obstoj dela nasprotne terjatve, ki jo je tožena stranka uveljavljala v pobot (terjatev iz naslova dividend in terjatev iz naslova neplačane provizije po drugih portfeljih).

7. Iz spisa in sodb sodišč prve in druge stopnje izhaja naslednji potek postopka: Na naroku 9. 5. 2003 je sodišče prve stopnje priči V. D. naložilo, naj pooblaščencu tožene stranke izroči dokumentacijo, s katero je razpolagala, ter hkrati strankama dalo 30-dnevni rok za „pripravo stališč“.

Trditve glede spornega dela nasprotnih terjatev je tožena stranka podala po prvem naroku za glavno obravnavo s pripravljalno vlogo z dne 9. 6. 2003. Sodišče prve stopnje je v prvem sojenju tožbenemu zahtevku delno ugodilo, sodišče druge stopnje pa je sodbo delno razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Tožeča stranka je v novem sojenju s pripravljalnima vlogama z dne 6. 5. 2008 in 19. 5. 2008 odgovorila na navedbe tožene stranke iz pripravljalne vloge z dne 9. 6. 2003. Prerekala je obstoj terjatev iz pobotnega ugovora.

8. Sodišče druge stopnje navedb tožeče stranke iz pripravljalnih vlog z dne 6. 5. 2008 in 19. 5. 2008 zaradi prekluzije ni upoštevalo, zaradi česar je štelo, da obstoja v pobot uveljavljanih terjatev ni prerekala konkretizirano. Tožbeni zahtevek je zato zavrnilo.

9. Prvi odstavek 286. člena ZPP stranki nalaga breme, da najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navede vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, predlaga dokaze, ki so potrebni za potrditev njenih navedb, ter se izjavi o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Stranka lahko tudi na kasnejših narokih za glavno obravnavo navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze pod pogojem, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti na prvem naroku (drugi odstavek 286. člena ZPP). Stranka mora torej tudi pravočasno substancirano in obrazloženo prerekati navedbe nasprotne stranke. Sankcija za ravnanje v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 286. člena ZPP je neupoštevanje prepoznih navedb in dokazov (četrti odstavek 286. člena ZPP).

10. Sodišče prve stopnje je na naroku 9. 5. 2003 na podlagi dokaznega predloga tožene stranke zaslišalo pričo V. D., ki je bila pri njej zaposlena. Ta je na naroku pooblaščencu tožene stranke izročila dokumentacijo, s katero je razpolagala, sodišče prve stopnje pa je pravdnima strankama dalo 30-dnevni rok za pripravo stališč. Tožena stranka je navedbe glede v pobot uveljavljanih terjatev iz naslova neizplačanih dividend in neplačanih provizij po drugih portfeljih podala po prvem naroku za glavno obravnavo s pripravljalno vlogo z dne 9. 6. 2003. Gre torej za uveljavljanje dveh novih terjatev, ki v prvotnem pobotnem ugovoru nista bili vsebovani. S to pripravljalno vlogo hkrati ni pojasnila, zakaj teh terjatev ni uveljavljala že prej (do prvega naroka za glavno obravnavo). Sodišče prve stopnje je sicer strankama dalo dodaten rok za pripravo njunih stališč, vendar pa je tožena stranka z razširitvijo svojega pobotnega ugovora na dve novi terjatvi napotek sodišča presegla. Razširitev pobotnega ugovora je namreč podala povsem izven okvira, ki ga je z dodelitvijo dodatnega roka določilo prvostopenjsko sodišče. Dodaten rok je bil strankama dan za pripravo stališč v zvezi s terjatvijo, ki jo je tožena stranka že uveljavljala v pobot, ne pa tudi za naknadno (prepozno) razširitev pobotnega ugovora. Tožena stranka je tudi sama pričo V. D. predlagala v zvezi z utemeljevanjem obstoja svoje nasprotne terjatve iz naslova plačila borznoposredniške provizije, ki jo je v pobot uveljavljala že v odgovoru na tožbo(1). V svojem dokaznem predlogu, podanem 6. 2. 2003 na prvem naroku za glavno obravnavo, je namreč navedla, da bo predlagana priča „lahko natančno pojasnila kakšni posli so potekali med strankami in kako se je obračunavala borznoposredniška provizija“.

11. Kot je bilo pojasnjeno, stranka sicer lahko navaja nova dejstva in predloži nove dokaze tudi po prvem naroku za glavno obravnavo, vendar le, če tega brez svoje krivde ni mogla storiti pravočasno. Glede na izostanek vsakršnega pojasnila tožene stranke o odsotnosti njene krivde za zamudo s podajanjem trditev in predložitvijo dokazov, ki se nanašajo na sporni v pobot uveljavljani terjatvi, je sodišče druge stopnje, ki je te navedbe in dokaze upoštevalo, ravnalo napačno.

12. Navedbe tožene stranke v zvezi z v pobot uveljavljanima terjatvama iz naslova plačila dividend in provizije po drugih portfeljih so bile tako podane prepozno, zato jih sodišče druge stopnje ne bi smelo upoštevati. Ker so bile te navedbe prepozne, tožeča stranka nanje tudi ni bila dolžna odgovarjati. Ker je sodišče druge stopnje prekršilo določbo četrtega odstavka 286. člena ZPP in zaradi upoštevanja prepoznih navedb tožene stranke sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v škodo tožeče stranke, je s tem zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopa, ta kršitev pa je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Vrhovno sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP reviziji ugodilo in razveljavilo sodbo sodišča druge stopnje ter zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje.

13. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče druge stopnje presoditi utemeljenost pritožbe tožene stranke, ne da bi upoštevalo njeni v pobot uveljavljani terjatvi, ki ju je podala s pripravljalno vlogo z dne 9. 6. 2003. 14. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1): O tem delu pobotnega ugovora je sodišče že pravnomočno razsodilo s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 309/2005 z dne 13. 4. 2006.