Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: 1) Ali je Upravno sodišče v nasprotju z načelom sorazmernosti odločilo, da je bila tožeči stranki taksa za uporabo taksnih predmetov na podlagi Odloka odmerjena pravilno? 2) Ali je Upravno sodišče s tem, ko je kljub izrecnemu predlogu tožeče stranke opustilo izvedbo glavne obravnave in zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem prič, poseglo v pravico iz 22. člena Ustave Republike Slovenije?

Izrek

I. Revizija se dopusti glede vprašanj: 1) Ali je Upravno sodišče v nasprotju z načelom sorazmernosti odločilo, da je bila tožeči stranki taksa za uporabo taksnih predmetov na podlagi Odloka odmerjena pravilno? 2) Ali je Upravno sodišče s tem, ko je kljub izrecnemu predlogu tožeče stranke opustilo izvedbo glavne obravnave in zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem prič, poseglo v pravico iz 22. člena Ustave Republike Slovenije?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Občine Izola, št. 3502-377/2018 z dne 12. 12. 2018, s katero je toženka v skladu z Odlokom o taksi za oglaševanje prodaje blaga in storitev v občini Izola (v nadaljevanju Odlok) tožniku za uporabo taksnih predmetov, tj. treh obojestranskih jumbo plakatov v velikosti 12 m2, za obdobje od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2018 odmerila takso v znesku 24.300 EUR.

2. V razlogih navedene pravnomočne sodbe je Upravno sodišče zavrnilo tožnikove ugovore glede neustavnosti Odloka, na katerem temelji odmera takse. Tožbene navedbe glede primerjave z višino takse, ki bi bila odmerjena po določbah prej veljavnega Odloka, po presoji sodišča ne vzbujajo dvomov v ustavnost in zakonitost Odloka, saj taka primerjava, brez predhodne ocene primernosti prejšnje ureditve, ne pove ničesar o primernosti in sorazmernosti sedaj veljavnega Odloka. Kot pravno nepomembne z vidika presoje zatrjevane neustavnosti oziroma nezakonitosti Odloka je štelo navedbe glede višine dohodkov, ki jih tožnik dosega z oddajanjem taksnih predmetov. Posledično je zavrnilo tudi s tem povezan dokazni predlog za zaslišanje predlagateljevega zakonitega zastopnika in na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave.

3. Tožnik je na Vrhovno sodišče vložil predlog za dopustitev revizije po 367. b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagal, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je tožnikovemu predlogu za dopustitev revizije v tem delu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).

6. V zvezi s prvim dopuščenim vprašanjem tožnik zatrjuje poseg v pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) in poseg v svobodno gospodarsko pobudo iz 74. člena Ustave, saj naj bi mu bilo zaradi spremembe višine takse dejansko onemogočeno opravljanje dejavnosti. Vrhovno sodišče se z vprašanjem sorazmernosti posega v pravice gospodarskih subjektov z obveznimi javnimi dajatvami, med katere sodi tudi občinska taksa, še ni ukvarjalo, zato je odgovor na zastavljeno vprašanje objektivno pomemben za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava.

7. Drugo dopuščeno vprašanje pa se nanaša na obveznost izvedbe glavne obravnave v upravnem sporu. Upravno sodišče je o tožbi odločilo na seji na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ki določa izjemo od izvedbe glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama postopka ni sporno. V okviru zastavljenega vprašanja se bo Vrhovno sodišče opredelilo do vprašanja, ali je z vidika pravice do glavne obravnave iz 22. člena Ustave dopustno, da sodišče materialnopravno presojo zadeve in iz nje izhajajoč sklep o (ne)spornosti upoštevnega dejanskega stanja sprejme na seji, ne da bi stranke imele pred tem možnost neposredne in ustne predstavitve svojih stališč.

8. V preostalem delu Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.