Jedro

Tožnici je bila BPP za pritožbo zoper sklep že dodeljena, sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo le, da se ji ne dodeli ponovno (saj to ni dovoljeno niti potrebno).

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Kranju (v nadaljevanju toženka) je z izpodbijanim sklepom zavrgel tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP).

2. V obrazložitvi navaja, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev BPP, v kateri je uveljavljala BPP za pritožbo zoper sklep Okrožnega sodišča Kranj I Kpr 69459/2020 z dne 20. 4. 2022. V pravnem pouku, ki ga je tožnica priložila k prošnji, je navedeno, da o pritožbi zoper ta sklep odloča senat Okrožnega sodišča v Kranju. Z vpogledom v evidenco izdanih odločb pa je toženka ugotovila, da je bila tožnici z odločbo Bpp 226/2022 že dodeljena BPP za zastopanje in svetovanje pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. I Kpr 69459/2020. Ker iz tega izhaja, da je bilo o enaki zadevi že pravnomočno odločeno, je zahtevo na podlagi prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrgla.

3. Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in zoper sklep vlaga tožbo. V njej navaja, da je toženka kršila 13. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki govori o pomoči prosilcu. Meni, da ji je odrekla pravno pomoč naklepno in nedopustno, zato bo prisiljena vložiti odškodninsko tožbo. Navaja, da ji je isto sodišče nedopustno omejilo tudi pravico do pritožbe v zadevi I 121/2019, izvršitelj pa je menda na dražbi v paketu prodal vse stvari, zarubljene v deložaciji, opravljeni „po domače“. Zadeva I Kpr 69459/2020 z dne 18. 3. 2022 je povezana s sklepom Okrajnega sodišča v Kranju I K 52623/2019, ki je vse zavrglo. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in prekine nedopustnost njene situacije.

4. Toženka v odgovoru na tožbo ponovno poudarja, da je bila tožnici z odločbo Bpp 226/2022 z dne 6. 4. 2022 že dodeljena BPP za zastopanje in svetovanje v postopku I kpr 69459/2020 pred Okrožnim sodiščem v Kranju, ki zajema tudi pritožbo zoper sklep z dne 6. 4. 2022, in sicer ji je bila z odločbo Bpp 226/2022 z dne 6. 4. 2022 za nudenje BPP določena odvetnica A. A. Poudarja, da tožnica s svojimi navedbami tega sploh ne izpodbija.

5. Tožnica v vlogi z dne 11. 7. 2022 navaja, da pri tožbi vztraja.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP organ zahtevo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

8. Sodišče ugotavlja, da tožnica ne ugovarja ugotovitvi toženke, da ji je bila z odločbo Bpp 226/2022 z dne 6. 4. 2022 dodeljena BPP za zastopanje in svetovanje pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. I Kpr 69459/2020. Prav tako ne ugovarja ugotovitvi, da je zahtevala pravno pomoč za pritožbo zoper sklep preiskovalnega sodnika, izdan v tem postopku, o katerem odloča senat Okrožnega sodišča v Kranju.

9. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je toženka pravilno odločila, da je bila tožnici za vložitev morebitne pritožbe zoper ta sklep pravna pomoč že dodeljena z odločbo Bpp 226/2022 z dne 6. 4. 2022 in je zato pravilno uporabila citirano določbo ZUP. Ne drži tožbena trditev, da je bil s tem kršen 13. člen ZBPP, ki določa, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Tožnici je bila namreč BPP za pritožbo zoper sklep že dodeljena, sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo le, da se ji ne dodeli ponovno (saj to ni dovoljeno niti potrebno). Neutemeljeno je tudi sklicevanje na izvršilni postopek, saj se v obravnavani zadevi ne odloča o BPP v izvršilnem postopku I 121/2019, ampak v kazenskem postopku I Kpr 69459/2020. 10. Izpodbijana odločitev je torej zakonita in pravilna. Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče je na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, ker relevantno dejansko stanje (opisano v 7. točki te sodbe), ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnico in toženko ni sporno.

11. Če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).