Jedro

Sklicevanje na obrazložitve drugih (upravnih) odločb sicer v načelu za obrazložitev konkretne upravne odločitve ne zadošča. Ker pa je tožnik vse odločbe, na katere se sklicuje obrazložitev, po podatkih spisov nesporno prejel in je torej z njihovo vsebino nedvomno seznanjen, iz njih pa so jasno razvidni (v večini primerov že večkrat ponovljeni) razlogi za pričakovani neuspeh s tožbo, je, ob zapovedani ekonomičnosti vodenja postopka za dodelitev BPP, navedena pomanjkljivost obrazložitve po presoji sodišča nebistvena. Ob upoštevanju obrazložitev konkretno navedenih odločb o BPP, na katere se sklicuje in ki se nahajajo v upravnih spisih, obrazložitev namreč omogoča preizkus izpodbijane odločbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč je z izpodbijano odločbo in sklepom v 1. točki izreka odločil, da se zadeve, ki se vodijo pred Upravnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. Bpp 234/2011, opr. št. Bpp 323/2011, opr. št. Bpp 326/2011, opr. št. Bpp 327/2011, opr. št. Bpp 328/2011, opr. št. Bpp 329/2011, opr. št. Bpp 330/2011, opr. št. Bpp 331/2011, opr. št. Bpp 332/2011, opr. št. Bpp 333/2011, opr. št. Bpp 335/2011, opr. št. Bpp 337/2011, opr. št. 338/2011, opr. št. Bpp 339/2011, opr. št. Bpp 341/2011, opr. št. Bpp 344, opr. št. Bpp 345/2011, opr. št. Bpp 346/2011, opr. št. Bpp 349/2011, opr. št. Bpp 351/2011, opr. št. Bpp 352/2011, opr. št. Bpp 353/2011, opr. št. Bpp 355/2011, opr. št. Bpp 366/2011 in opr. št. Bpp 368/2011, združijo v skupno obravnavo in odločanje pod opr. št. Bpp 234/2011 ter hkrati v 2. točki izreka zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v upravnem sporu pred sodiščem na 1. stopnji v zvezi z odločbami Upravnega sodišča RS v Ljubljani opr. št. Bpp 125/2011-2 z dne 31. 3. 2011, opr. št. Bpp 130/2011-2 z dne 21. 4. 2011, opr. št. Bpp 128/2011-2 z dne 21. 4. 2011, opr. št. Bpp 132/2011-2 z dne 21. 4. 2011, opr. št. Bpp 150/2011-2 z dne 26. 4. 2011, opr. št. Bpp 155/2011-2 z dne 26. 4. 2011, opr. št. Bpp 147/2011-2 z dne 3. 5. 2011, opr. št. Bpp 156/2011-2 z dne 3. 5. 2011, opr. št. Bpp 152/2011-2 z dne 3. 5. 2011, opr. št. Bpp 126/2011-2 z dne 3. 5. 2011, opr. št. Bpp 157/2011-2 z dne 3. 5. 2011, opr. št. Bpp 151/2011-2 z dne 3. 5. 2011, opr. št. Bpp 154/2011-2 z dne 6. 5. 2011, opr. št. Bpp 159/2011-2 z dne 6. 5. 2011, opr. št. Bpp 149/2011-2 z dne 6. 5. 2011, opr. št. Bpp 206/2011-2 z dne 11. 5. 2011, opr. št. Bpp 180/2011-2 z dne 11. 5. 2011, opr. št. Bpp 153/2011-2 z dne 9. 5. 2011, opr. št. Bpp 148/2011-2 z dne 9. 5. 2011, opr. št. Bpp 158/2011-2 z dne 9. 5. 2011, opr. št. Bpp 179/2011-2 z dne 19. 5. 2011, opr. št. Bpp 182/2011-2 z dne 19. 5. 2011, opr. št. Bpp 170/2011-2 z dne 20. 5. 2011, opr. št. Bpp 223/2011-2 z dne 3. 6. 2011 in Bpp 222/2011-3 z dne 2. 6. 2011 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka in sodnih taks v teh postopkih.

Iz razlogov izpodbijane odločbe in sklepa sledi, da je pristojni organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju: BPP) v skladu z načelom ekonomičnosti postopka vpogledal v spise Upravnega sodišča, na katere se nanašajo tožnikove prošnje za dodelitev BPP, ter iz njih pridobil kopije izpodbijanih odločb z vročilnicami. O združitvi zadev je odločil na podlagi prvega odstavka 130. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04-UPB1, 23/08, v nadaljevanju: ZBPP), ker je ugotovil, da gre v obravnavanih primerih tožnikovih prošenj za podobno dejansko stanje in isto pravno podlago. Z vsemi navedenimi odločbami so bile namreč prošnje tožnika za dodelitev BPP zavrnjene zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev BPP po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP, tožnik pa v vseh primerih navaja iste razloge za njihovo domnevno nepravilnost. Pri odločanju o prošnjah tožnika za dodelitev BPP pa pristojni organ ugotavlja, da je tožnik k prošnjam priložil odločbo Centra za socialno delo Domžale, iz katere je razvidno, da je upravičen do denarne socialne pomoči za čas od 1. 3. 2011 do 31. 8. 2011, kar pomeni, da v skladu z določbami drugega odstavka 12. člena ZBPP v postopku dodelitve BPP ni bilo treba ugotavljati tožnikovega finančnega položaja. Obenem se sklicuje na določbe prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP, po katerih je potrebno pri odločanju o upravičenosti do BPP upoštevati tudi kriterij razumnosti zadeve, saj ni namen zakona, da se odobri BPP v zadevah, ki so očitno nerazumne ali nimajo verjetnega izgleda za uspeh. V tem pogledu pristojni organ ugotavlja, da tožnik v vseh primerih prosi za dodelitev BPP v upravnem sporu zoper odločbe organa za BPP Upravnega sodišča v Ljubljani, s katerimi so bile zavrnjene prošnje za dodelitev BPP v upravnih sporih zoper odločbe istega organa v zadevah BPP, ker je organ za BPP ocenil, da so bile prošnje tožnika za BPP utemeljeno zavrnjene in so odločbe pravilne ter temeljijo za zakoniti pravni podlagi. Organ za BPP je torej tožniku zavrnil njegove prošnje za BPP na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP, saj je ocenil, da tožnik v zadevnih upravnih sporih nima verjetnega izgleda za uspeh in se zato ni razumno udeleževati nadaljnjih postopkov, to pa pomeni, da objektivni pogoj za dodelitev BPP ni izpolnjen. Pristojni organ za BPP ocenjuje, da so bile v obravnavanih primerih tožnikove prošnje utemeljeno zavrnjene, saj iz vsega navedenega izhaja, da tožnik ni izpolnjeval navedenega objektivnega pogoja, to je pogoja razumnosti in verjetnega izgleda za uspeh v zadevi. Ugotavlja namreč, da izpodbijane odločbe temeljijo na pravilni pravni podlagi in da na podlagi podatkov, ki so navedeni v obrazložitvah, postopki s tožbami v upravnih sporih zoper zadevne odločbe Upravnega sodišča nimajo verjetnega izgleda za uspeh. Ker mora prosilec za BPP izpolnjevati tako finančni kot objektivni pogoj za dodelitev BPP, pristojni organ ugotavlja, da je potrebno tožnikovo prošnjo zavrniti kot neutemeljeno, saj slabo finančno stanje prosilca, ki je sicer izkazano, samo po sebi še ne daje pravice do dodelitve BPP.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja. V pritožbi (pravilno: tožbi) navaja, da mu tožena stranka neupravičeno odklanja BPP ter da potrebuje pravnega strokovnjaka, da bo to dokazal. Upravno sodišče zgolj sledi Okrožnemu, to sodišče pa mu ne nudi pravne pomoči, da bi dokazal protipravno ravnanje obeh tožencev. Sporne zadeve se vlečejo že več kot 22 let in zato (se) vlaga vedno več odškodninskih tožb. S tožbo želi doseči, da se mu dodeli odvetnika, ki bo znal uporabiti pravna sredstva tako, da dobi BPP in s tem pravnega strokovnjaka, ki mu bo pomagal pravilno sestaviti tožbo. Vztraja, da je do pravne pomoči upravičen in da mu je (tudi) z izpodbijano odločbo in sklepom kršena ustavna pravica do pravnega sredstva. Očitek, da tožnik zlorablja BPP, ni upravičen, saj ni do sedaj niti v enem primeru prejel pravne pomoči, in to kljub težkemu materialnemu in zdravstvenemu stanju. In ker sam kot pravni laik ne pozna pravnih pravil in ker je prepričan, da ima po Ustavi pravico do pritožbe, se pritožuje zoper vse sodne odločbe in sklepe. Prepričan je, da bi morala država poskrbeti za pravno pomoč, postavlja pa se mu tudi vprašanje ustreznosti predpisov, na katerih temeljijo izpodbijane odločitve. Po mnenju tožnika gre pri izpodbijanih odločitvah zlasti za kršitve pravic po EKČP, in sicer tistih iz 1., 6., 13, 14. in 18. člena Konvencije. Tožnik smiselno predlaga odpravo izpodbijanega akta ter zahteva vpogled v arhive sodišč, ki jih navaja v nadaljevanju. Prosi tudi, da se mu dodeli BPP v tem postopku, in sicer zato, da se bodo vse njegove tožbe in pritožbe ter odškodninski zahtevki ustrezno popravili oziroma dopolnili. Predlaga še reševanje zadeve kot nujne in oprostitev vseh stroškov postopka in sodnih taks.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijane odločbe in predloženih spisov v zadevi sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Kot pravilno ugotavlja že tožena stranka, gre pri vseh obravnavanih tožnikovih prošnjah za podobno dejansko stanje in isto pravno podlago, saj gre v vseh primerih za tožnikove prošnje za BPP v zvezi s tožbami zoper odločbe pristojnega organa za BPP, v vseh primerih so bile tožnikove prošnje zavrnjene zaradi neizpolnjenega objektivnega pogoja za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, tožnik pa v vseh obravnavanih prošnjah navaja enake razloge za njihovo nepravilnost in nezakonitost. Zato je tudi po presoji sodišča pristojni organ za BPP njihovo obravnavanje in odločanje utemeljeno združil v en postopek z izpodbijanim sklepom. Sicer pa tožnik združitvi zadev izrecno niti ne ugovarja. Ugovarja vsebini izpodbijanih odločitev, to je zavrnitvi njegovih prošenj za BPP, ter vztraja, da potrebuje kvalificirano pravno pomoč, tako v obravnavanih zadevah, kot tudi v vseh ostalih primerih odločitev pristojnih organov za BPP, s katerimi so bile njegove prošnje zavrnjene, saj meni, da bi le na ta način lahko uspel v postopkih pred sodišči. V tej zvezi pa sodišče pojasnjuje, da je predmet tega postopka odločba, ki jo izrecno napada s tožbo ter da je predmet preizkusa v tem postopku pravilnost in zakonitost odločb pristojnega organa za BPP o prošnjah za BPP v zvezi s tožbami, vloženimi v upravnem sporu zoper tiste odločbe o BPP, ki so navedene v 2. točki izreka izpodbijane odločbe. O pravilnosti in zakonitosti vseh ostalih odločitev, ki jim tožnik nasprotuje v tožbi, se v tem postopku s tožbo ne odloča. Kolikor tožnik protestira in nasprotuje ostalim odločitvam Upravnega sodišča v Ljubljani oziroma odločitvam tega sodišča nasploh, to za odločanje v tem postopku ni pomembno. Povsem splošni pa so tudi tožbeni ugovori glede izpodbijane odločbe oziroma v njej zajetih odločitev o posameznih tožnikovih prošnjah. Res je sicer, da so tudi razlogi izpodbijane odločbe splošni ter da predstavljajo le povzetek oziroma splošno pravno in dejansko utemeljitev sprejete odločitve o posameznih tožnikovih prošnjah za BPP. Se pa pri tem pristojni organ izrecno sklicuje na obrazložitve posameznih odločb o BPP, na katere se vložene tožbe nanašajo, iz teh odločb pa so razvidne dejanske okoliščine, na podlagi katerih se po presoji sodišča pravilno ugotavlja, da tožbe nimajo verjetnega izgleda za uspeh in zaradi česar pristojni organ pravilno in skladno z določbami prvega odstavka 24. člena ZBPP zaključi, da obravnavane prošnje ne izpolnjujejo objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Sklicevanje na obrazložitve drugih (upravnih) odločb sicer v načelu za obrazložitev konkretne upravne odločitve ne zadošča. Ker pa je tožnik vse odločbe, na katere se sklicuje obrazložitev, po podatkih spisov nesporno prejel in je torej z njihovo vsebino nedvomno seznanjen, iz njih pa so jasno razvidni, v večini primerov že večkrat ponovljeni, razlogi za pričakovani neuspeh s tožbo, je ob zapovedani ekonomičnosti vodenja postopka za BPP, po presoji sodišča navedena pomanjkljivost obrazložitve nebistvena, saj ob upoštevanju obrazložitev konkretno navedenih odločb o BPP, na katere se sklicuje in ki se nahajajo v upravnih spisih, omogoča preizkus izpodbijane odločbe. Razen tega je iz podatkov sodnega vpisnika razvidno, da je bilo o vseh vloženih tožbah, na katere se obravnavane prošnje nanašajo, že pravnomočno odločeno in tožbe zavrnjene oziroma zavržene, kar po eni strani potrjuje pravilnost izpodbijanih odločitev o prošnjah za BPP, po drugi strani pa se iz istega razloga lahko postavi vprašanje tožnikovega pravnega interesa za tožbo.

Po povedanem je torej izpodbijana odločitev pravilna in skladna z zakonom. Sodišče pa tudi ne najde kršitev pravic iz EKČP, ki jih tožnik zatrjuje v tožbi. Zato je tožbo v skladu s 63. členom Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10) kot neutemeljeno zavrnilo. Vpogled v arhive oziroma v arhivirane zadeve pa lahko tožnik zahteva s posebno vlogo pri pristojnih sodiščih.

Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1.