Jedro

Ustavna pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS je stranki, ki je v slabem premoženjskem stanju, kljub obveznosti plačila sodne takse kot procesni predpostavki ustrezno zagotovljena prek določb II. poglavja ZST-1 o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu taks.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom štelo, da je ugovor zoper sklep o izvršbi umaknjen.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik, ki v laični pritožbi navaja, da je brezposeln in ne prejema nobenega nadomestila, zato takse ne more plačati. Meni, da mu 25. člen Ustave RS zagotavlja pravico do pritožbe in ugovora tudi brez plačila sodne takse, če je plačilno nesposoben, ter prosi, da mu sodišče to pravico omogoči. 3. Pritožba je bila vročena upniku, ki dolžnikove pritožbene navedbe prereka kot neutemeljene. Navaja, da dolžnik zatrjevane plačilne nesposobnosti ne izkazuje z nobenim dokazilom ter da iz samih pritožbenih navedb izhaja, da sodne takse noče plačati. Meni da je sodišče z izpodbijanim sklepom na podlagi 61.a člena ZIZ ugovor pravilno štelo za umaknjen. Pojasnjuje še, da je dolžniku poslal dopis z dne 30. 5. 2007 in račun, ki je zapadel 7. 6. 2007, ker pa se dolžnik ni odzval, je zoper njega vložil predlog za izvršbo za izterjavo zneska 697,16 EUR. Predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa ter priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 in nasl. – ZIZ).

6. Ob vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine mora biti plačana sodna taksa (29.b člen ZIZ, enako tudi 61.a člen ZIZ). Če taksa ni plačana ob vložitvi ugovora, jo mora taksni zavezanec plačati najkasneje v 8-dnevnem roku, ki ga v zahtevi za plačilo sodne takse določi sodišče. Če sodna taksa niti po poteku roka, določenega v zahtevi, ni plačana, pa niso podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse, se šteje, da je ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine umaknjen. Ker dolžnik sodne takse ob vložitvi ugovora ni plačal, mu je sodišče prve stopnje poslalo plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 1. 6. 2011, ki je bil dolžniku vročen 6. 6. 2011. V njem je bil dolžnik pozvan, naj v 8 dneh od vročitve tega naloga na prehodni podračun tega sodišča, določen za plačevanje sodnih taks, in z obvezno navedbo sklica plača sodno takso za ugovor po tarifni številki 4021 ZST-1 v znesku 40,00 EUR. V plačilnem nalogu je bil dolžnik opozorjen tudi na posledice, če takse v danem roku ne bo plačal, in da se za nepravočasno plačilo šteje tudi, če takse ne plača z uporabo sklicne številke in na račun, naveden v plačilnem nalogu. Rok za plačilo sodne takse se je iztekel 14. 6. 2011, sodišče prve stopnje pa je 19. 7. 2011 izdalo izpodbijani sklep, da se ugovor šteje za umaknjenega zaradi neplačila sodne takse.

7. Dolžnik v pritožbi ne zatrjuje niti ne izkazuje plačila sodne takse v znesku 40,00 EUR, temveč celo priznava, da takse za ugovor ni plačal zaradi brezposelnosti in plačilne nesposobnosti, in se sklicuje na 25. člen Ustave. Ta določa, da je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Višje sodišče pri tem pojasnjuje, da temeljne človekove pravice iz 25. člena Ustave glede na njeno naravo ni mogoče uresničevati neposredno, ne da bi bil način njenega uresničevanja predpisan z zakonom (drugi odstavek 15. člena Ustave). Vrste pravnih sredstev, pristojnost in postopek za njihovo uveljavljanje in obravnavo morajo biti urejeni z zakonom. To zahteva ne le narava te pravice, temveč tudi pravice drugih in javni interes, kar lahko predstavlja podlago za zakonsko omejitev te pravice (tretji odstavek 15. člena Ustave). Določitev plačila sodne takse kot procesne predpostavke (29.b člen ZIZ, 61.a člen ZIZ) za obravnavo vloženega pravnega sredstva sicer res utesnjujoče vpliva na položaj stranke, ki želi uveljaviti pravico iz 25. člena Ustave, vendar pa gre pri tej določbi le za podrobnejšo ureditev načina izvrševanja te pravice in ne za njeno omejitev. Namen sodnih taks kot ene izmed obveznih dajatev, s katerimi država pridobiva sredstva za uresničevanje svojih funkcij, je v tem, da stranke delno krijejo stroške, ki nastanejo z delom sodišča, kar z drugimi besedami pomeni, da so sodne takse predpisane predvsem zaradi fiskalnih razlogov in za zagotavljanje ekonomičnosti postopka ter procesne discipline. Določbe služijo zagotovitvi jasnosti in gotovosti v medsebojnih pravnih razmerjih in so v interesu strank in v interesu instituta učinkovitega sodnega varstva v celoti (prim. sklep Ustavnega sodišča RS št. U-I-276/09, Up 1332/09 z dne 11. 11. 2010). Stranka je na posledice neplačila sodne takse, določene z zakonom, opozorjena dvakrat, in sicer najprej v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, nato pa še v nalogu za plačilo sodne takse, zato določitev plačila sodne takse kot procesne predpostavke za obravnavo pravnega sredstva dostopa stranke do instančnega sodišča ne otežuje nesorazmerno (prim. sklep Vrhovnega sodišča RS št. III Ips 97/2010 z dne 8. 3. 2011). Ustavna pravica do pravnega sredstva je stranki, ki je v slabem premoženjskem stanju, kljub obveznosti plačila sodne takse kot procesni predpostavki ustrezno zagotovljena prek določb II. poglavja Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS št. 37/2008 in nasl., ZST-1) o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu taks.

8. V skladu z določbo prvega odstavka 12. člena ZST-1 o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloči sodišče na predlog stranke ob presoji pogojev iz 11. člena istega zakona. V predmetni zadevi iz spisa ni razvidno, niti dolžnik ne zatrjuje, da bi v zvezi s taksno obveznostjo za ugovor z dne 4. 5. 2011 tak predlog podal. Predlog za taksno oprostitev je dolžnik podal šele 9. 9. 2011 in je bil od tega trenutka dalje plačila sodnih taks tudi oproščen. Ker v skladu z določbo prvega odstavka 13. člena ZST-1 sklep o oprostitvi učinkuje od dne, ko je pri sodišču podan predlog, navedena taksna oprostitev na obveznost plačila sodne takse za ugovor, ki je nastala z njegovo vložitvijo 4. 5. 2011 (prvi odstavek 5. člena ZST-1), nima učinka.

9. Ker dolžnik ni ne trdil ne izkazal, da bi sodno takso plačal v postavljenem roku, niti niso izpolnjeni pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks, niso izpolnjene procesne predpostavke za obravnavo vloženega ugovora, izpolnjeni pa so pogoji za nastop pravne posledice – domneve umika ugovora zaradi neplačane sodne takse, kar je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo. Glede na navedeno pritožba dolžnika ni utemeljena in ker sodišče druge stopnje tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z odgovorom ni v ničemer pripomogel k razjasnitvi stvari, zato stroški niso bili potrebni.