Jedro

Delodajalec je dolžan delavca seznaniti s pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja. To pa je dolžan storiti še pred nastopom dela tako, da delavcu omogoči seznanitev tudi s splošnim aktom delodajalca. Obveznost se lahko nanaša le na veljavne splošne akte, ki pa postanejo veljavni oziroma pravno učinkoviti šele po tem, ko so ustrezno objavljeni. Glede na izpoved tožnika, da je imel na voljo cel mesec, da se seznani s pogodbo o zaposlitvi, v kateri je bila določena plača na fleksibilen način, in ki se izrecno sklicuje na pravilnik o plačah, in da je bil pravilnik o plačah vselej na razpolago pri poslovodstvu toženca, je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da bi moral biti pravilnik priložen k pogodbi o zaposlitvi.

V pogodbi o zaposlitvi je bila plača tožnika določena fleksibilno, kar je skladno s Kolektivno pogodbo dejavnosti trgovine Slovenije in Pravilnikom o plačah. Merila in kriteriji za določanja fleksibilnega dela plače in delovne uspešnosti so določala v 1. in 8. točki skupinsko ugotavljanje delovne uspešnosti, zato so ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožena stranka tožnikovega dela ni ocenjevala oziroma ni ugotavljala njegove storilnosti, nerazumljive. Tožena stranka je obstoj okoliščin iz meril in kriterijev za določanje fleksibilnega dela plače ugotavljala z izdajo mesečnega sklepa, ki se je nanašal na vse zaposlene, s temi sklepi pa je vse zaposlene po njenih navedbah tudi seznanila in jih predložila v dokazne namene v odgovoru na tožbo. Pritožba utemeljeno opozarja, da je v primeru 8. kriterija (izredni dogodki) lahko toženec delovno uspešnost ocenjeval tudi skupinsko, in sicer na podlagi skupinskih rezultatov poslovanja toženca. Sodišče prve stopnje tako v posledici zmotnih materialnopravnih zaključkov v predmetnem postopku ni ugotavljalo, ali so bila merila in kriteriji, določeni v Pravilniku o plačah, ustrezno uporabljeni, zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (I. in IV. točka izreka) se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku v roku 8 dni obračunati razliko v plači za obdobje od julija 2012 do oktobra 2013 in za mesec januar 2014 v bruto zneskih, navedenih v izreku ter od bruto plače obračunati in plačati pripadajoče davke in prispevke in nato tožniku izplačati neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi in z zapadlostjo, razvidno iz izreka, kar pa je zahteval tožnik drugače (tek zakonskih zamudnih obresti od 18. dne v mesecu za vsak mesec), pa zavrnilo (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku v roku 8 dni obračunati znesek 1.471,75 EUR bruto iz naslova odškodnine zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka, od bruto zneska plačati pripadajoče davke in prispevke in nato tožniku izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 3. 2014 dalje do plačila (II. točka izreka). Nadalje je toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku v roku 8 dni plačati odpravnino v višini 588,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 3. 2014 dalje do plačila (III. točka izreka) in odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku v roku 8 dni povrniti stroške postopka v znesku 1.380,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka dalje do plačila (IV. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo v točki I. in IV. izreka vlaga tožena stranka pravočasno pritožbo iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da se je s tožnikom dogovorila v pogodbi o zaposlitvi z dne 29. 2. 2012, da je osnovna plača tožnika za delovno mesto oziroma za dela in naloge, dogovorjene s pogodbo o zaposlitvi, fleksibilna in ob doseganju 100 % delovnih rezultatov ter ob upoštevanju normalnih delovnih pogojev ter polnega delovnega časa znaša pričakovana osnovna plača 1.450,00 EUR bruto. Zatrjuje da je imela merila in kriterije za določanje fleksibilnega dela osnovne plače in delovne uspešnosti določene v prilogi 3 Pravilnika o plačah, in da je bil tožnik s pravilnikom seznanjen, saj navedeno izhaja tudi iz predhodne pogodbe o zaposlitvi z dne 6. 4. 2011, v kateri je v 11. členu navedeno, da s podpisom te pogodbe izjavlja, da je bil s Kriteriji in merili za določanje fleksibilne osnovne plače seznanjen pred podpisom te pogodbe. Meni, da je bil tožnik v pogodbi o zaposlitvi izrecno opozorjen na obstoj pravilnika o plačah, ki je vseboval merila in kriterije za določanje fleksibilnega dela osnovne plače, ta pa je bil sprejet v skladu s kolektivno pogodbo in začel veljati 3. 1. 2011. Ob podpisu pogodbe o zaposlitvi je bil tožniku dan na vpogled, poleg tega pa je bil enako kot ostali splošni akti delodajalca vselej na razpolago pri poslovodstvu družbe. Sicer pa je tožnik na svojem zaslišanju na naroku dne 4. 5. 2016 izpovedal, da je imel na voljo mesec dni časa za preučitev pogodbe o zaposlitvi, ki jo je prebral in ve, da je bilo v njej določilo o tem, da je plača fleksibilna. Zaključuje, da je sodišče prve stopnje naredilo nepravilno dokazno oceno, da toženec ni z ničemer izkazal, da bi bil tožnik z navedenimi akti seznanjen. Zakon namreč ne določa obveznosti delodajalca, da svoje zaposlene seznani z vsebino splošnih aktov, pač pa le obveznost, da delavcem omogoči, da se z veljavnimi splošnimi akti seznanijo. Sklepe o znižanju plače vsem zaposlenim je toženka sprejemala mesečno, v skladu s 1. in 8. točko Meril in kriterijev za določanje fleksibilnega dela osnovne plače in delovne uspešnosti kot priloge št. 3 k Pravilniku o plačah. 1. kriterij - doseganja plana - določa, da doseganje plana vpliva na prejemke vseh zaposlenih v enakem deležu, saj je določen na podlagi skupnih rezultatov poslovanja družbe, pri čemer višina in vpliv na prejemke določa poslovodstvo družbe, 8. kriterij - izredni dogodki - pa določa, da se lahko za kriterij doseganja plana ob izrednih dogodkih s posebnim sklepom, ki ga izda poslovodstvo družbe, uporabi maksimalno višina deleža 30 %. Toženec je delovno uspešnost po navedenih kriterijih ocenjeval skupinsko in sicer na podlagi skupnih rezultatov poslovanja toženca, kar je v skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča RS dopustno. Meni, da na podlagi Pravilnika o plačah tožnika in ostalih zaposlenih ni bil dolžan ocenjevati individualno, kot to zmotno ugotavlja sodišče prve stopnje, pač pa skupinsko in sicer tako, da je na mesečni ravni sprejemal sklepe, ki jih je predložil v dokaznem postopku. Mesečnega sklepa, ki se je nanašal na vse zaposlene in ni vseboval individualnih ocen dela za posamezne zaposlene, ni bil dolžan vročiti vsakemu delavcu, pač pa je zadostovalo to, da je zaposlene z izdajo mesečnega sklepa seznanil. Navaja, da sodišče prve stopnje v predmetnem postopku ni ugotavljalo, ali so bila merila in kriteriji določeni v Pravilniku o plačah ustrezna in zaradi tega je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Glede na dejstvo, da merila in kriteriji za določanje fleksibilnega dela plače in delovne uspešnosti v 1. in 8. točki določata skupinsko ugotavljanje delovne uspešnosti, so po mnenju pritožbe nepravilne ugotovitve sodišča, da toženec tožnikovega dela ni ocenjeval. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnika za izplačilo razlik v plači v celoti zavrne oziroma podredno, da sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe kot neutemeljene in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, navedenih v pritožbi in v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi z dne 29. 2. 2012, ki je v 7. členu določala: - da je tožnikova osnovna bruto plača za delovno mesto oziroma dela in naloge, dogovorjene s to pogodbo o zaposlitvi, fleksibilna in ob doseganju 100 % delovnih rezultatov in ob upoštevanju normalnih delovnih pogojev ter polnega delovnega časa znaša 1.450,00 EUR bruto (1. odstavek), - da se v primeru nedoseganja 100 % delovnih rezultatov pričakovana osnovna plača iz prejšnjega odstavka lahko, v skladu z merili in kriteriji za ugotavljanje fleksibilnega dela osnovne plače, zniža, vendar največ do 30 % in da osnovna plača v nobenem primeru ne more biti nižja od najnižje osnovne plače VII. tarifnega razreda, določenega po kolektivni pogodbi (2. odstavek).

7. Pogodba o zaposlitvi tožnika z dne 29. 2. 2012 je bila tako sklenjena na podlagi določil v času sklenitve veljavnega Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 s spremembami) in določil Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije (Ur. l. RS, št. 94/2008 s spremembami, v nadaljevanju: Kolektivna pogodba), ki je veljala do 30. 4. 2014 in Pravilnika o plačah in drugih prejemkih delavcu družbe z dne 3. 1. 2011. 8. V skladu z določili 71. člena Kolektivne pogodbe je osnovna plača s pogodbo o zaposlitvi lahko dogovorjena na fleksibilni način tako, da je opredeljena v razponu. Višina osnovne plače, v kolikor je dogovorjena na fleksibilen način, se lahko spreminja glede na dosežene delovne rezultate, vendar pa ne nad osnovno plačo, dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi in ne pod najnižjo osnovno plačo, dogovorjeno v kolektivni pogodbi za posamezni tarifni razred (peti odstavek 71. člena). Merila in kriteriji za določanje višine fleksibilnega dela osnovne plače se opredelijo v kolektivni pogodbi pri delodajalcu ali v splošnem aktu delodajalca in morajo biti delavcu znana pred začetkom opravljanja dela. Ob vsakokratni spremembi meril in kriterijev za določanje fleksibilnega dela osnovne plače je delodajalec dolžan delavca seznaniti pred uveljavitvijo le-teh (7. odstavek 71. člena). Delodajalci, ki nimajo določenih meril in kriterijev, pa ne morejo določiti osnovnih plač na fleksibilen način (8. odstavek 71. člena).

9. Tožena stranka je imela merila in kriterije za določanje fleksibilnega dela osnovne plače in delovne uspešnosti določene v prilogi 3 Pravilnika o plačah, ki je bil sprejet dne 19. 12. 2010 in pričel veljati 3. 1. 2011 (B50). Zmotni so materialnopravni zaključki sodišča prve stopnje, da bi tožena stranka morala oba akta priložiti k pogodbi o zaposlitvi ali pa tožniku dati na vpogled proti njegovemu podpisu. Za takšen zaključek sodišče nima podlage v materialnem pravu. ZDR v 4. odstavku 8. člena določa, da mora delodajalec o vsebini predloga splošnega akta pred sprejemom akta neposredno obvestiti delavca, medtem ko šesti odstavek 9. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 s sprem.) določa, da mora zaposlenim omogočiti, da se seznanijo z vsemi splošnimi akti delodajalca in v ta namen morajo biti splošni akti delodajalca vedno na razpolago na dostopnem mestu, na katerem se lahko delavci brez nadzora seznanijo z njihovo vsebino. Delodajalec je tako dolžan delavca seznaniti s pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja. To pa je dolžan storiti še pred nastopom dela tako, da delavcu omogoči seznanitev tudi s splošnim aktom delodajalca. Obveznost se lahko nanaša le na veljavne splošne akte, ki pa postanejo veljavni oziroma pravno učinkoviti šele po tem, ko so ustrezno objavljeni. Glede na izpoved tožnika, da je imel na voljo cel mesec, da se seznani s pogodbo o zaposlitvi z dne 29. 2. 2012, v kateri je bila določena plača na fleksibilen način in ki se izrecno sklicuje na pravilnik o plačah in da je bil pravilnik o plačah vselej na razpolago pri poslovodstvu toženca, je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da bi moral biti pravilnik priložen k pogodbi o zaposlitvi.

10. V pogodbi o zaposlitvi je bila plača tožnika določena fleksibilno, kar je skladno s Kolektivno pogodbo in Pravilnikom o plačah, ki je bil sprejet v skladu z določili Kolektivne pogodbe (1. člen - B50). Merila in kriteriji za določanja fleksibilnega dela plače in delovne uspešnosti so določala v 1. in 8. točki skupinsko ugotavljanje delovne uspešnosti, zato so ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožena stranka tožnikovega dela ni ocenjevala oziroma ni ugotavljala njegove storilnosti, nerazumljive. Kriterij doseganje plana (1. kriterij) določa, da doseganje plana vpliva na prejemke vseh zaposlenih v enakem deležu, saj je določen na podlagi skupnih rezultatov poslovanja družbe, pri čemer višino in vpliv na prejemke določa poslovodstvo družbe. Kriterij izredni dogodki (8. kriterij) pa določa, da se lahko za kriterij doseganja plana ob izrednih dogodkih s posebnim sklepom, ki ga izda poslovodstvo družbe, uporabi maksimalna višina deleža (30 %). Iz navedb toženca izhaja, da je delovno uspešnost po navedenih kriterijih ocenjeval skupinsko, in sicer na podlagi skupnih rezultatov poslovanja toženca. Tožena stranka je obstoj okoliščin iz meril in kriterijev za določanje fleksibilnega dela plače ugotavljala z izdajo mesečnega sklepa, ki se je nanašal na vse zaposlene, s temi sklepi pa je vse zaposlene po njenih navedbah tudi seznanila in jih predložila v dokazne namene v odgovoru na tožbo. Zgolj dejstvo, da toženec teh sklepov ni osebno vročil tožniku oziroma se ne glasijo nanj osebno, ne pomeni, da so že iz tega razloga nezakoniti. Pritožba utemeljeno opozarja, da je v primeru 8. kriterija (izredni dogodki) lahko toženec delovno uspešnost ocenjeval tudi skupinsko, in sicer na podlagi skupinskih rezultatov poslovanja toženca1 . Sodišče prve stopnje tako v posledici zmotnih materialnopravnih zaključkov v predmetnem postopku ni ugotavljalo, ali so bila merila in kriteriji, določeni v Pravilniku o plačah, ustrezno uporabljeni, zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

11. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje na podlagi 355. člena ZPP pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. in IV. točka izreka) razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje ob upoštevanju zgornjih določb Kolektivne pogodbe in pri toženi stranki sprejetih meril in kriterijev za določanje fleksibilnega dela osnovne plače in delovne uspešnosti kot priloge št. 3 k Pravilniku o plačah, preverilo, ali so bila glede na določbe 71. člena Kolektivne pogodbe sprejeta merila ustrezna, in ali so bili podani utemeljeni razlogi (izredni dogodki) za znižanje tožnikove osnovne plače v spornem obdobju, kar dokazuje toženka ter, ali to znižanje v posameznih mesecih ni bilo večje, kot so dopuščala navedena merila, predvsem pa, da višina tožnikove plače ni bila pod najnižjo osnovno plačo, dogovorjeno v Kolektivni pogodbi za VII. tarifni razred.

12. Izrek o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP, ki določa, da v primeru razveljavitve sodbe sodišče pridrži odločitev o stroških v zvezi z vloženim pravnim sredstvom za končno odločbo.

1 Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 77/2007 z dne 8. 4. 2008 in VIII Ips 102/2007 z dne 6. 10. 2008.