Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident vrednosti premoženja, ki jo navaja, ni izkazal. Iz upravnih odločb in izpodbijane sodbe (ki so del sodnega spisa) ta znesek ni razviden. Njegovo sklicevanje na cenitev v upravnem spisu pa za dovoljenost revizije ne zadošča. O njeni dovoljenosti odloča Vrhovno sodišče samo na podlagi revizijskih navedb in reviziji priloženih dokazov ob upoštevanju vsebine izpodbijane sodbe in izpodbijanih aktov, ki so del reviziji priloženega sodnega spisa. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, ki je na strani revidenta, mora zato revident v reviziji konkretizirati in izkazati vse navedbe, s katerimi utemeljuje njeno dovoljenost. Tega revident ni storil, zato uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal. Revident ni navedel konkretnega pravnega vprašanja v zvezi z izpolnjevanjem pogoja (oziroma pogojev) za pridobitev odškodnine od Republike Avstrije po določbah FIP, navedel je le, da je sporno stališče upravnih organov, da bi prejšnji lastnik podržavljenega premoženja izpolnjeval pogoje za pridobitev odškodnine za podržavljeno premoženje od Republike Avstrije, ki so določeni v FIP, in na njeni podlagi sprejetih predpisov, zato ni izkazal izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovolitev revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.
1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revidenta) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljujeta s sklicevanjem na vse tri točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglašata stroške revizijskega postopka.
K I. točki izreka:
2. Revizija ni dovoljena.
3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo tožbo revidentov zoper dopolnilno odločbo Republike Slovenije, Upravne enote Maribor, št. 362-05-837/93/172 (7003) z dne 14. 3. 2013. Prvostopenjski upravni organ je z navedeno odločbo zavrnil njuno zahtevo za denacionalizacijo solastninskega deleža do 1/2 celote na tam navedeni večstanovanjski hiši in zahtevek za denacionalizacijo premičnega premoženja, vse podržavljeno pok. A.A., ker so podane okoliščine iz drugega odstavka 10. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen), saj je imel pokojni razlaščenec pravico pridobiti odškodnino od tuje države (Avstrije) po Pogodbi med ZR Nemčijo in Republiko Avstrijo o poravnavi škod izgnancem, preseljencem in pregnancem, o ureditvi drugih finančnih vprašanj in vprašanj socialnega področja (v nadaljevanju FIP). Izključitev denacionalizacije po 10. členu ZDen pa izključuje tudi morebitne subsidiarne upravičence po 12. členu ZDen. Tožena stranka je z odločbo, št. 4902-1/2013/3/00641111 z dne 3. 7. 2014, zavrnila pritožbo revidentov zoper prvostopenjski akt. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/2008 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/2008 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/2008 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/2008 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.
5. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revidenta uveljavljata, je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR.
6. Revidenta sta v zvezi s tem navedla, da na podlagi cenitve z dne 25. 8. 2010, ki je bila uporabljena v upravnem postopku, vrednost premoženja, ki je predmet postopka denacionalizacije, znaša 107.685,37 EUR.
7. S to navedbo uveljavljanega pogoja nista izkazala.
8. Po prvem odstavku 2. člena ZDen je denacionalizacija vrnitev premoženja v naravi. Po ustaljeni upravno sodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 728/2008, X Ips 747/2008, X Ips 734/2008, X Ips 789/2008, X Ips 469/2010, X Ips 260/2011) pravica do vračila premoženja v naravi v denacionalizacijskem postopku ni pravica, izražena v denarni vrednosti. Enako stališče je v sklepu U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010 sprejelo tudi Ustavno sodišče. Revidenta vrednosti premoženja, ki jo navajata, nista izkazala. Iz upravnih odločb in izpodbijane sodbe (ki so del sodnega spisa) ta znesek ni razviden. Njuno sklicevanje na cenitev v upravnem spisu pa za dovoljenost revizije ne zadošča. O njeni dovoljenosti odloča Vrhovno sodišče samo na podlagi revizijskih navedb in reviziji priloženih dokazov ob upoštevanju vsebine izpodbijane sodbe in izpodbijanih aktov, ki so del reviziji priloženega sodnega spisa. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, ki je na strani revidenta, mora zato revident v reviziji konkretizirati in izkazati vse navedbe, s katerimi utemeljuje njeno dovoljenost.(1) Tega revidenta nista storila (navedb o odškodnini nista konkretizirala in izkazala), zato uveljavljanega pogoja nista izkazala.
9. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revidenta prav tako uveljavljata, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločilo.
10. Revidenta sta navedla: „v obravnavani zadevi je sporno stališče upravnih organov, da bi prejšnji lastnik podržavljenega premoženja izpolnjeval pogoje za pridobitev odškodnine za podržavljeno premoženje od Republike Avstrije, ki so določeni v FIP, in na njeni podlagi sprejetih predpisov“.
11. Ta navedba za dovoljenost revizije ne zadošča. V skladu s trditvenim in dokaznim bremenom ter ustaljeno upravno sodno prakso Vrhovnega sodišča bi morala revidenta natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.(2) Tega nista storila. Nista navedla konkretnega pravnega vprašanja v zvezi z izpolnjevanjem pogoja (oziroma pogojev) za pridobitev odškodnine od Republike Avstrije po določbah FIP. Poleg tega je izpolnjevanje v FIP določenih pogojev v prvi vrsti dejansko in ne pravno vprašanje. Njuna pavšalna navedba zato glede na trditveno in dokazno breme, ki je na njuni strani, za dovoljenost revizije ne zadošča. 12. Revidenta tudi nista izkazala, da je v tej zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo prav tako uveljavljata.
13. Zelo hude posledice izpodbijanega akta, ki so pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, sta utemeljila le z navedbo, da ima odločitev hude posledice na njunem premoženju, ker je od nje odvisno vračilo obsežnega premoženja. Ta navedba, ki ni niti konkretizirana niti izkazana, za dovoljenost revizije ne zadošča. Pa tudi sicer je Vrhovno sodišče v svojih odločbah že večkrat pojasnilo, da gre v postopkih denacionalizacije za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja in zato samo sklicevanje na nevračilo premoženja za izkazanost zelo hudih posledic ne zadošča.(3)
14. Glede na navedeno revidenta pogojev za dovoljenost revizije nista izkazala, zato je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:
15. Revidenta z revizijo nista uspela, zato na podlagi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpita svoje stroške revizijskega postopka.
(1) Enako odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 68/2014, X Ips 90/2014, X Ips 22/2013, X Ips 258/2014, X Ips 22/2014 in druge.
(2) Enako odločbe Vrhovnega sodišča, kot npr.: X Ips 313/2009, X Ips 299/2011, X Ips 363/2012, X Ips 310/2012, X Ips 276/2013, X Ips 198/2014, X Ips 437/2014 in druge.
(3) Enako odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 636/2007, X Ips 45/2008, X Ips 131/2010, X Ips 280/2012, X Ips 462/2012, X Ips 168/2013, X Ips 192/2013, X Ips 326/2013 in druge.