Izvajanje videonadzora s strani soseda

Datum

01.02.2024

Številka

07121-1/2024/114

Kategorije

Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje v zvezi z videonadzorom, ki se nanaša na odgovor št. 8.1. v Smernicah IP glede izvajanja videonadzora svoje lastne posesti. Pri tem se vam zastavlja vprašanje, ali je sporno, če posameznik, ki izvaja takšen videonadzor, pridobljene posnetke objavi na Facebooku oziroma drugem socialnem omrežju, ko je na njem denimo viden vsiljivec, ki preverja, ali ima posameznik zaklenjena vrata, oziroma se na posnetku že vidi, da je storilec posamezniku odtujil določeno premoženje.

* * *

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Za videonadzor, ki ga posameznik izvaja izključno za svoje lastne, domače namene, se Splošna uredba (na kar je vezana pristojnost IP) načeloma ne uporablja, razen v primeru, je domača raba presežena, npr. kot navajate, če bi posameznik posnetke objavil na internetu.

V primeru, ko pa bi šlo za sum kršitve varstva osebnih podatkov, lahko IP inšpekcijski postopek uvede le, ko obstajajo konkretni dokazi, da posameznik dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti ali posnetke uporablja za namene, ki presegajo domačo uporabo.

Posamezniku so v primeru, ko se s snemanjem posega v njegove osebnostne pravice, na voljo instituti civilnega ali kazenskopravnega varstva, ki sodijo v pristojnost sodišč.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V okviru nezavezujočega mnenja vam lahko podamo zgolj splošna pojasnila in priporočila.

IP uvodoma pojasnjuje, da se pravila Splošne uredbe oziroma ZVOP-2 ne uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Konkretno to pomeni, da če posameznik videonadzor izvaja izključno za svoje lastne, domače namene, se taka obdelava podatkov praviloma šteje kot obdelava za osebno uporabo in domače potrebe. Videonadzor izključno svoje posesti v vsakem primeru zapade pod domačo uporabo. Skladno z 18. uvodno izjavo k Splošni uredbi pa je uporaba podatkov za lastne, domače namene presežena, če posameznik videonadzor izvaja ob opravljanju poklicne ali komercialne dejavnosti. Uporaba za osebne oz. domače potrebe je presežena npr. tudi v primeru, da posameznik posnetke posreduje nepooblaščeni tretji osebi ali pa objavi na internetu (npr. kot navajate na Facebooku) oziroma, kolikor videonadzor pomeni snemanje javnega prostora.

Za obdelavo v smislu Splošne uredbe prav tako ne bi šlo, če posamezniki na posnetkih sploh niso določljivi (npr. zaradi kota snemalnega kadra, ločljivosti posnetka ali drugega razloga). Če je ločljivost objavljenih posnetkov dovolj velika in je posameznike na njih mogoče prepoznati, takšno snemanje teoretično lahko predstavlja obdelavo osebnih podatkov in je za njihovo obdelavo treba zagotoviti ustrezno pravno podlago.

V kolikor torej posameznik videonadzorne posnetke uporablja za namene, ki presegajo domačo uporabo (in so na njih posamezniki določljivi), oziroma, kadar videonadzor pomeni snemanje javnega prostora, lahko gre za sum kršitve varstva osebnih podatkov. Nujno pa je opozoriti, da lahko IP inšpekcijski postopek uvede le, ko za to obstaja utemeljen sum kršitve določb ZVOP-2 oz. Splošne uredbe in ko je to v javnem interesu, ker zatrjevana kršitev predstavlja znaten vpliv na varstvo zasebnosti prizadetega posameznika oz. družbe kot celote. Za obstoj utemeljenega suma kršitve morajo biti podani konkretni dokazi (npr. konkretni videoposnetek ali posnetek zaslonske slike), da posameznik dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti ali da posnetke uporablja za namene, ki presegajo domačo uporabo.

Ob tem IP dodaja, da četudi konkretni primer ne bi predstavljal kršitve s področja varstva osebnih podatkov, pa lahko posameznik svoje pravice uveljavlja pred sodiščem. V tem primeru bi lahko šlo za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost. Na primer, posameznik lahko skladno s 134. členom Obligacijskega zakonika (OZ) s tožbo od sodišča zahteva, da le to odredi prenehanje ravnanja (npr. videonadzora), prav tako pa lahko na podlagi 179. člena OZ zahteva odškodnino, če mu je zaradi tega nastala škoda. Izvajanje videonadzora v okoliščinah iz 138. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) pa lahko pomeni kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja, ki se preganja na predlog, podan na pristojni policijski postaji.

V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

svetovalka pooblaščenca za preventivo

Pripravil

Barbara Žurej, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka