Jedro

Predsednik okrožnega sodišča oziroma predsednik specializiranega sodišča prve stopnje kot pristojni organ za brezplačno pravno pomoč po ZBPP ni pristojen za odločanje o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu takse po 12. členu ZST-1, saj je za to pristojno sodišče prve stopnje, ki odloča o glavni stvari.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo (prvotno označeno z opr. št. Bpp 576/2009 in nato popravljeno v pravilno št. Bpp 427/2010) z dne 20.7.2010 je tožena stranka pod točko 1. odločila, da se prošnji tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 14.5.2010 ugodi tako, da se prosilcu odobri redna brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja ter kot oprostitev plačila stroškov postopka v zadevi odškodninske tožbe zoper A.A. v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Kopru opr. št. K 102/2008 z dne 3.6.2009 in sicer od 15.4.2010 do prejema prvostopenjske sodne odločbe s katero se postopek konča. Odobrena brezplačna pravna pomoč pa ne zajema oprostitve plačila sodnih taks. Pod točko 2. je za izvajanje odobrene brezplačne pravne pomoči določilo odvetnika B.B., pod točko 3. pa odločila, da je izvajalec brezplačne pravne pomoči dolžan napotnico po končani opravi storitve pravne pomoči predložiti službi za brezplačno pravno pomoč in izvajalca opozorila, da v kolikor ne vrne napotnice v roku 8 dni po opravljeni storitvi, ni upravičen do plačila storitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je po dopolnitvi dokaznega postopka ugotovila, da tožeča stranka izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči po 13. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (Ur. list RS, št. 96/2004 – uradno preč. besedilo in 23/2008 – ZBPP), saj znaša povprečni mesečni dohodek na družinskega člana 352,35 EUR, kar ne presega dvakratnega osnovnega zneska minimalnega dohodka (2. odstavek 13. člena ZBPP), to je 453,60 EUR. Prosilec izpolnjuje tudi premoženjski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj nima prihrankov oziroma premoženja, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (23. čl. Zakona o socialnem varstvu v zvezi s 14. členom ZBPP) oziroma osebnega vozila katerega vrednost presega višino 35 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Tožena stranka je nadalje ugotovila, da je izpolnjen tudi pogoj iz 24. člena ZBPP, da zadeva ni očitno nerazumna in da je pomembna za prosilčev osebni in socialnoekonomski položaj. Zavrnila pa je odobritev brezplačne pravne pomoči v obsegu oprostitve plačila sodnih taks, saj o oprostitvi plačila sodnih taks v skladu s 12. členom Zakona o sodnih taksah (Ur. list RS, št. 37/2008 – ZST-1) odloča na predlog stranke sodišče, ki odloča o glavni stvari.

Tožeča stranka v tožbi smiselno izpodbija izpodbijano odločbo v delu, ki se nanaša na zavrnitev predloga za odobritev brezplačne pravne pomoči glede oprostitve plačila sodnih taks. V tožbi navaja, da se ne strinja in ne sprejema odločitve tožene stranke saj je s priloženimi dokazi izkazala finančno nesposobnost za plačilo sodnih taks. Zdi se ji nesprejemljivo, da mora za vsako posamezno prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks predložiti ponovno vse dokaze kljub temu, da se le ti nahajajo pri sodišču v drugih spisih, ki se nanašajo na odobritev drugih prošenj za brezplačno pravno pomoč.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, kako je prišlo do zmotnega zapisa opr. št. izpodbijane odločbe in je sodišču posredovala predmetni spis opr. št. Bpp 427/2010, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je za tožečo stranko sporna izpodbijana odločba v delu, s katerim ji brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena za oprostitev plačila sodnih taks.

ZBPP v 1. odstavku 2. člena določa, da se brezplačna pravna pomoč odobri na način in pod pogoji ter v skladu z merili, ki jih določa ZBPP. Z zakonom pa je lahko brezplačna pravna pomoč drugače urejena kot je urejena z ZBPP, če je glede na vrsto postopka in glede na oblike pravne pomoči to potrebno (čl. 3/1 ZBPP). Zakon o sodnih taksah (Ur. list RS, št. 37/2008 – ZST-1) v 1. odstavku 12. člena določa, da o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke, pri čemer je mišljeno, da je prvostopno sodišče sodišče, ki sodi v glavni stvari. Upoštevaje navedeni zakonski določbi predsednik okrožnega sodišča oziroma predsednik specializiranega sodišča prve stopnje kot pristojni organ za brezplačno pravno pomoč po ZBPP ni pristojen za odločanje o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu takse po 12. členu ZST-1, saj je za to pristojno sodišče prve stopnje, ki odloča o glavni stvari. Zato tožena stranka, kot nepristojni organ, tožečo stranko pravilno ni oprostila plačila sodnih taks, zato so ugovori tožeče stranke neutemeljeni.

Na podlagi navedenega sodišče ob upoštevanju dejanskega stanja navedenega v odločbi ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po 1. odstavku 63. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1).