Jedro

Če oškodovanec kot tožilec kljub pravilnemu opozorilu sodišča na pomanjkljivosti v vloženem obtožnem predlogu in ob sporočeni posledici glede zavrženja ponovno vloži nepopolen obtožni predlog, ki ni sposoben za obravnavanje, se prvi obtožni predlog zavrže.

Izrek

Pritožba oškodovanca kot tožilca I.G. se z a v r n e kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je bila kot nepopolna zavržena vloga oškodovanca kot tožilca z dne 19. 2. 1999, dopolnjena z vlogo z dne 25. 8. 1999. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil oškodovanec kot tožilec smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Smiselno je predlagal njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu je pravilna, saj vloga oškodovanca kot tožilca z dne 19. 2. 1999, ki naj bi pomenila obtožni predlog zoper obdolženko zaradi kaznivega dejanja goljufije po I. odstavku 217. člena Kazenskega zakonika,resnično ni bila sposobna za obravnavanje. Sodišče prve stopnje je zato oškodovancu kot tožilcu s sklepom z dne 14. 7. 1999, opr. št. Kr 9/99-6, pravilno pozvalo k popravi vloge s konkretnim opisom pomanjkljivosti in z opozorilom o zavrženju pomanjkljive vloge. Očitno oškodovanec kot tožilec tega sklepa ni upošteval, saj je tudi njegova vloga z dne 24. 8. 1999, s katero naj bi popravil vlogo z dne 19. 2. 1999, nesposobna za obravnavanje in je zato ni mogoče šteti kot obtožni predlog.

Sklicevanje oškodovanca kot tožilca v pritožbi, da si zaradi denarne stiske ni mogel najeti odvetnika za sestavo formalno pravilnega obtožnega predloga, ne more biti upoštevno, saj v sami pritožbi zatrjuje, da prejema pokojnino v znesku 70.000,00 SIT. Zgolj s prilaganjem enakih dokaznih listin pa nepopolne in zato za obravnavanje nesposobne vloge ni mogoče popraviti.

Iz teh razlogov pritožbi ni bilo ugoditi.