Jedro

Predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja in njegove pomembnosti za pravni red v celoti, ki bi upravičeval odločanje Vrhovnega sodišča, je nepopoln. Vrhovno sodišče pa s svojo interpretacijo argumentov iz predloga za dopustitev revizije ne more nadomestiti manjkajočega vprašanja, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dopustiti.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 4224-39/2008-DULJ-32 z dne 27. 7. 2016, s katero je bilo družbi G., d. o. o. (tožnikovemu pravnemu predniku), odmerjeno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2006 za nezazidana stavbna zemljišča v k. o. ...

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) vložil predlog za dopustitev revizije.

3. Predlog ni popoln.

4. V skladu s četrtim odstavkom 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

5. Z zakonom so določene jasne zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagatelj ni zadostil. V predlogu za dopustitev revizije je uveljavljal ugovor zastaranja in zmotne uporabe materialnega prava v povezavi z Odlokom o lokacijskem načrtu (ureditvenem načrtu) območja sanacije kamnoloma ... ter zatrjeval neustavnost petega odstavka 218.b člena Zakona o graditvi objektov. Pri tem pa ni jasno in konkretno navedel spornih pravnih vprašanj, o katerih naj bi odločalo revizijsko sodišče. Prav tako so izostale navedbe okoliščin, ki naj bi kazale, da je odgovor na izpostavljeno problematiko odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča pomemben za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, torej razlogi, na podlagi katerih je mogoče sklepati o objektivnem pomenu zadeve.

6. Predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja in njegove pomembnosti za pravni red v celoti, ki bi upravičeval odločanje Vrhovnega sodišča, je nepopoln.1 Vrhovno sodišče pa s svojo interpretacijo argumentov iz predloga za dopustitev revizije ne more nadomestiti manjkajočega vprašanja, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dopustiti.

7. Vrhovno sodišče je zato predlagateljev predlog za dopustitev revizije v skladu s pooblastilom iz šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

1 Med novejšimi odločitvami npr. sklepi II DoR 473/2019 z dne 21. 11. 2019, X DoR 149/2018-3 z dne 9. 10. 2019 in X DoR 78/2019-3 z dne 29. 5. 2019.