Jedro

Davek na dodano vrednost se obračuna od celotnega zneska, ki pripada izvršitelju (od nagrade in drugih priznanih stroškov).

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v točki 2. izreka spremeni tako, da se izvršitelju odmeri, poleg že priznanih storškov (14.811,00 SIT), še 5.192,00 SIT stroškov. V ostalem delu se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem, a izpodbijanem delu.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje priznalo izvršitelju nagrado v znesku 14.811,00 SIT in mu naložilo, da je dolžan dolžniku vrniti 9.189,00 SIT, v 8 dneh, Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložil pritožbo izvršitelj. V pritožbi navaja, katera izvršilna dejanja je opravil in kakšne stroške za opravo izvršilnih dejanj je priglasil. Za izračun izvršiteljeve storitve bi se morala vzeti vrednost terjatve 54.688,56 SIT (seštevek glavnice, stroškov in obresti), na celotno priznano ceno storitve pa obračunati davek na dodano vrednost. Predlaga, da se mu prizna nagrada v znesku 35.043,70 SIT. Pritožba je delno utemeljena. Na podlagi 9. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Ur. l. RS št. 32/2000, v nadaljevanju Pravilnik) se za odmero cene izvršiteljeve storitve uporabi vrednost terjatve, ki jo v posamezni izvršilni zadevi ugotovi sodišče. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo citirano določilo, ko je za vrednost terjatve, od katere se obračunava izvršiteljeva storitev, vzelo vrednost izterjevane glavnice v znesku 27.185,00 SIT oziroma 200 točk po tarifni številki 1 Pravilnika. Pritožnik pravilno navaja, da je davčna osnova, od katere se obračunava davek na dodano vrednost, vse kar predstavlja plačilo storitve (1. odst. 21. čl. Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS št. 89/98, ZDDV). Davek na dodano vrednost se torej obračuna od celotnega zneska, ki pripada izvršitelju (od nagrade, ki mu pripada za opravljeno delo in od drugih priznanih stroškov). Upoštevajoč zgoraj navedeno izhodišče in Pravilnik, pripade izvršitelju nagrada za opravljena izvršilna dejanja v tem postopku: - za seznanitev s spisom in vpis v evidenco 25 točk; - za dvakratni izračun obresti 50 točk; - za prvi neuspešni in drugi uspešni rubež 250 točk; - za prevzem gotovinskega plačila 50 točk, skupaj 375 točk po 40,00 SIT za eno točko, kar znese 15.000,00 SIT; poleg tega pa še kilometrina za 24 kilometrov v znesku 1.267,20 SIT in sorazmerni dnevnici v znesku 541,70 SIT, skupaj 16.808,90 SIT, povečano za 19 % davek na dodano vrednost, kar znese 20.003,00 SIT. Izvršitelju ne pripada povrnitev PTT stroškov in stroškov za fotokopiranje, ker so ti stroški vsebovani že v ceni njegove storitve (2. odst. tarifna številka 1 Pravilnika). Za prevzem gotovinskega plačila gre izvršitelju samo 50 točk, ne pa dvakrat po 50 točk, kot jih je zaznamoval. Z izpodbijanim sklepom je bila izvršitelju priznana nagrada v znesku 14.811,00 SIT. Pritožbi izvršitelja je pritožbeno sodišče zato delno ugodilo in izpodbijani sklep v 2. točki izreka spremenilo tako, da se izvršitelju poleg že priznanih stroškov prizna še 5.192,00 SIT. Sprememba sklepa ne vpliva na odločitev o tem, kolikšen znesek mora izvršitelj vrniti dolžniku (3. točka izreka). Za pokritje svojih stroškov je izvršitelj od dolžnika prejel 35.043,70 SIT. Priznano mu je 20.003,00 SIT. Izvršitelj je zato dolžniku dolžan vrniti 15.040,70 SIT, kar je več, kot mu je naloženo v 3. točki izreka izpodbijanega sklepa (9.189,00 SIT).