Jedro

V sodni praksi je prevladujoče stališče, da v primeru, ko predlagatelji v postopku po ZPND v končni fazi ne uspejo – kar implicitno pomeni, da je bil predlog vložen neutemeljeno – tudi nosijo stroške postopka. V pritožbeno citirani zadevi VSL IV Cp 486/2020 je šlo za bistveno drugačno situacijo, saj je bilo tam ugotovljeno, da je nasprotni udeleženec nasilje izvajal.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožniki sami nosijo svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Predlagatelji so 22. 6. 2021 vložili predlog za izrek ukrepov po ZPND in sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 28. 6. 2021 nasprotnemu udeležencu izreklo ukrepe. S sklepom z dne 19. 4. 2022 je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru nasprotnega udeleženca in razveljavilo sklep o ukrepih, ta odločba pa je bila potrjena s sklepom naslovnega sodišča IV Cp 1089/2022 z dne 6. 7. 2022. 2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlagateljem naložilo, da nasprotnemu udeležencu povrnejo 1.351,47 EUR stroškov postopka s pripadki.

3. Zoper sklep se pritožujejo predlagatelji in med drugim navajajo, da v postopkih po ZPND sodišče odloča po prostem preudarku. Sodišče nesprejemljivo minimalizira nasilje nasprotnega udeleženca, čeprav je šlo za grob poseg v nedotakljivost stanovanja, kar je pri predlagateljih povzročilo hude osebne stiske, o čemer so tudi skladno izpovedali. Sklep je tudi preuranjen, ker bi moralo sodišče s sklepom postopek ustaviti, česar ni storilo. Odločitev sodišča je nepravilna, saj sodišče ni upoštevalo vseh okoliščin primera.

4. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da naj bi bil navedeni sklep izdan preuranjeno, ker bi moralo sodišče postopek ustaviti. Postopek zavarovanja domnevnih žrtev družinskega nasilja je bil pravnomočno zaključen, ko je bil na pritožbeni stopnji potrjen sklep o ugoditvi ugovoru in zavrnitvi predloga za izrek ukrepov, zato ni bilo potrebe, da bi sodišče prve stopnje izdajalo še kakšen poseben sklep o ustavitvi postopka.

7. O vprašanju, ali je nasprotni udeleženec nad predlagatelji izvajal pravno upoštevno nasilje v smislu določb ZPND, je bilo že pravnomočno odločeno. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 19. 4. 2022 ugodilo ugovoru nasprotnega udeleženca in razveljavilo svoj sklep z dne 28. 6. 2021, s katerim so bili nasprotnemu udeležencu izrečeni različni ukrepi po ZPND; med drugim mu je bilo prepovedano vstopati ali se približati stanovanjski hiši, katere lastništvo je sporno in za katero nasprotni udeleženec trdi, da je njen izključni lastnik. Sodišče prve stopnje je ugovoru ugodilo, ker je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da dejanja, ki so jih predlagatelji prezentirali kot nasilna, niso bila usmerjena zoper osebe predlagateljev, temveč je nasprotni udeleženec z njimi zasledoval premoženjske interese v zvezi s hišo, za katero trdi, da je njegova last in v zvezi s katero se vodi premoženjska pravda. Odločitev sodišča prve stopnje je bila potrjena s sklepom naslovnega sodišča z dne 6. 7. 2022, kar pomeni, da je predlog predlagateljev za izrek ukrepov pravnomočno zavrnjen. Iz tega pa izhaja, da predlagatelji niso uspeli dokazati, da bi nasprotni udeleženec izvajal kakršnokoli nasilje v smislu določb ZPND, zato je odveč in neupoštevno obširno pritožbeno navajanje, ki skuša dokazati nasprotno (da naj bi bil nasprotni udeleženec nasilen do predlagateljev). S temi pritožbenimi navedbami predlagatelji ne morejo uspeti.

8. Pravilno je pritožbeno stališče, da v skladu z osmim odstavkom 22.a člena ZPND v postopkih po ZPND sodišče o stroških odloča po prostem preudarku, da mora upoštevati vse okoliščine konkretnega primera in da uspeh v postopku ni edini kriterij za porazdelitev stroškovnega bremena, vendar je sodišče prve stopnje te okoliščine upoštevalo. Sodišče prve stopnje je tudi navedlo razloge za svojo odločitev, pri čemer kriterij uspeha v postopku ni bil edini razlog za sprejeto odločitev; iz obrazložitve izpodbijanega sklepa (3. točka obrazložitve) izhaja, da je sodišče prve stopnje kot bistveno okoliščino upoštevalo dejstva, da je med bivšima partnerjema (prvo predlagateljico in nasprotnim udeležencem) sporno predvsem premoženjsko vprašanje – lastništvo hiše v ..., v kateri sedaj bivajo predlagatelji, nasprotni udeleženec pa se je iz nje izselil in ga sedaj bremeni plačevanje najemnine. Tem razlogom kot tehtnim pri presoji stroškovnega bremena v postopku po ZPND pritrjuje tudi pritožbeno sodišče. Dokazni postopek je pokazal, da nasprotni udeleženec ni izvajal nobenih nasilnih ali sovražnih dejanj do predlagateljev (niti fizičnega niti psihičnega nasilja) njegova ravnanja, ki so jih predlagatelji dojemali kot moteča in ogrožujoča, pa niso bila nikoli usmerjena zoper osebe predlagateljev, zoper njihovo telesno ali duševno celovitost, temveč v zavarovanje premoženjskih interesov nasprotnega udeleženca. Postopek po ZPND je nujen postopek, v katerem sodišče (praviloma zgolj na podlagi navedb ene stranke) izreče ukrepe, ki lahko občutno posežejo v pravice nasprotnega udeleženca – tako je bilo tudi v obravnavanem primeru, ko mu je bilo za več mesecev prepovedano približevanje nepremičnini, za katero trdi, da je njegova last. Zato morajo predlagatelji tovrstnih postopkov ravnati z ustrezno mero skrbnosti (v konkretnem primeru je predlagatelje ves čas zastopala kvalificirana pooblaščenka – odvetnica) in z zadostno mero (samo)kritičnosti oceniti, ali dejanja, ki so sicer za predlagatelje lahko moteča oziroma iz različnih razlogov neprijetna, tudi zares ustrezajo pravnemu standardu nasilja v smislu ZPND.

9. V sodni praksi je prevladujoče stališče, da v primeru, ko predlagatelji v postopku po ZPND v končni fazi ne uspejo – kar implicitno pomeni, da je bil predlog vložen neutemeljeno – tudi nosijo stroške postopka.2 V pritožbeno citirani zadevi VSL IV Cp 486/2020 je šlo za bistveno drugačno situacijo, saj je bilo tam ugotovljeno, da je nasprotni udeleženec nasilje izvajal. 10. Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje o stroških postopka po ZPND odločilo pravilno. Ker v izpodbijanem sklepu ni ugotovilo niti izrecno uveljavljanih niti uradoma upoštevnih (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku3 v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku4) kršitev, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

11. Ker predlagatelji s pritožbo niso uspeli, morajo sami nositi svoje pritožbene stroške (154. člen ZPP v zvezi s 165. členom ZPP in 42. členom ZNP-1).

1 Uradni list RS, št. 16/2008 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPND. 2 Glej npr. sklepe VSL IV Cp 986/2022, IV Cp 279/2022, IV Cp 596/2020, IV Cp 1259/2021, IV Cp 1358/2019 in IV Cp 86/2019 ter sklep VSM I Cp 771/2020. 3 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 4 Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.