Jedro

Ker mora biti vprašanje osebnega statusa rešeno z učinki erga omnes, sodišče vprašanje razveze zakonske zveze ne more samo reševati kot predhodno vprašanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo pravdni postopek do pravnomočne odločitve v pravdni zadevi IV P 000/2017, ki teče pred Okrožnim sodiščem v ...

2. Zoper takšno odločitev se je pravočasno pritožila prva toženka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku1. Meni, da odločitev v obravnavani zadevi (neobstoj ali obstoj dedne pravice prve toženke) ni odvisna od odločitve, ali je bila tožba za razvezo utemeljena ali ne, pač pa od tega, ali je življenjska skupnost pokojnega A. A. in toženke B. A. trajno prenehala in če je, ali je prenehala po krivdi B. A. ali v sporazumu s pokojnim A. A. Meni, da tožnica ni izkazala pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe, da pokojnikovi ženi kot zakoniti dedinji (prvi toženi stranki) ne pripada dedna pravica po pokojnem A. A. Za tak zahtevek bi imela pravni interes le druga toženka kot zakonita dedinja, ki bi v primeru, če bi prva toženka izgubila dedno pravico, bila edina zakonita dedinja in bi podedovala celotno zapuščino po očetu, razen nepremičnine v C., s katero je pokojni oporočno razpolagal v korist tožnice.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba tožnici neutemeljeno odreka pravni interes za vložitev tožbe za ugotovitev neobstoja zakonite dedne pravice prve toženke. Če zapuščinsko sodišče eno stranko napoti na pravdo, ker so v zapuščinskem postopku med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna dedna pravica, je pravni interes za ugotovitveno tožbo izkazan že s pravnomočnim napotitvenim sklepom, zaradi česar pravnega interesa v takšnih primerih ni potrebno posebej izkazovati. V konkretnem primeru se nobena od strank na napotitveni sklep zapuščinskega sodišča ni pritožila, sklep je tako postal pravnomočen, zato tožnici ni mogoče odreči pravnega interesa za vloženo tožbo.

5. Po določbi 206. člena ZPP sodišče prekine postopek, če sklene, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja, to je vprašanja obstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari (primerjaj 13. člen ZPP).

6. Na podlagi prve točke drugega odstavka 22. člena Zakona o dedovanju2 zakonec izgubi dedno pravico, oziroma pravilneje mu ta preneha, če je zapustnik vložil tožbo za razvezo zakonske zveze in se po zapustnikovi smrti ugotovi, da je bila tožba utemeljena. Ker je v konkretnem primeru pokojni A. A. zoper prvo toženko vložil tožbo na razvezo zakonske zveze, glede katere pri Okrožnem sodišču v ... teče postopek, opr. št. IV P 000/2017, se kot pravilna izkaže odločitev sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru ugotovitev, ali je bila tožba na razvezo zakonske zveze utemeljena, predhodno vprašanje, od katerega je (med drugim)3 odvisna rešitev konkretne zadeve.

7. Ker mora biti vprašanje osebnega statusa rešeno z učinki erga omnes, sodišče vprašanje razveze zakonske zveze ne more samo reševati kot predhodno vprašanje.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 V nadaljevanju ZPP 2 V nadaljevanju ZD 3 Zakonec nima dedne pravice: 1. če je zapustnik vložil tožbo za razvezo zakonske zveze in se po zapustnikovi smrti ugotovi, da je bila tožba utemeljena; 2. če se njegova zakonska zveza razveljavi po zapustnikovi smrti iz vzroka, za katerega je preživeli zakonec ob sklenitvi zakonske zveze vedel; 3. če je njegova življenjska skupnost z zapustnikom po njegovi krivdi ali v sporazumu z zapustnikom trajno prenehala.