Jedro

Če upnik zamudi rok za prijavo izločitvene pravice, ta sicer res ne preneha, vendar slednje ne pomeni, da ima upnik, ki trdi, da ima izločitveno pravico kljub temu, da slednje v stečajnem postopku ni prijavil, upravičenje za podajanje predloga za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrnilo predlog za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem.

2. Zoper sklep so se pritožile predlagateljice A. A., B. B. in C. C. zaradi postopkovnih kršitev in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču so predlagale, da njihovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da njihovemu predlogu za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem ugodi in stečajni postopek dopusti oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predlagateljice so trdile, da so lastnice stanovanj v večstanovanjski hiši na naslovu D., ID znak: parc. št. 001 na podlagi kupoprodajne pogodbe, ki so jo v letu 1992 sklenile z Občino Ljubljana-... Kot lastnik navedenih nepremičnin pa je v zemljiški knjigi še vedno vpisana Soseska E., pravna prednica družbe F. d. o. o. – v stečaju (v nadaljevanju: F., d. o. o.). Ker je bila družba F., d. o. o. izbrisana iz sodnega registra zaradi zaključka stečaja in nima pravnih naslednikov so predlagale, da sodišče zato, da se uredi zemljiškoknjižno stanje, opravi stečaj nad nepremičnim premoženjem tako izbrisane družbe.

5. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ugotovilo, da se je nad izbrisano družbo F., d. o. o. vodil stečajni postopek pod St 000/2008, da je bila družba izbrisana na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka St 000/2008 z dne 1. 2. 2016 ter da predlagateljice niso nastopale kot upnice v navedenem stečajnem postopku, saj niso uveljavljale terjatev in/ali pravic do stečajnega dolžnika, zato je predlog kot neutemeljen zavrnilo. Pripomnilo je, da 380. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ne ureja izločitvenih pravic, ampak terjatve, ki se poplačujejo iz razdelitvene mase.

6. Pritožnice trdijo, da sodišča prve stopnje napačno razlaga določbe ZFPPIPP, ki loči med terjatvami upnikov in izločitvenimi pravicami, tako za ene kot druge pa je določena obveznost prijave terjatve oziroma izločitvenih pravic do stečajnega dolžnika. Izločitvene pravice upnic kljub temu, da jih niso prijavile, niso prenehale in jih bodo prijavile v novem postopku, zato se vprašanje vnovične prijave ne more postaviti, saj tudi stečajni dolžnik tega premoženja ni štel za svojega.

7. Določba 380. člena ZFPPIPP določa, da če se premoženje, ki je pripadalo stečajnemu dolžniku, najde po tem, ko je sodišče izdalo sklep o končanju stečajnega postopka, se na predlog _1) upnika, ki je bil v stečajnem postopku nad dolžnikom upravičen opravljati procesna dejanja in do konca stečajnega postopka to njegovo upravičenje ni prenehalo, ali 2) družbenika stečajnega dolžnika,_ začne stečajni postopek nad tem premoženjem. Upnik pridobi upravičenje opravljati procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti, če v tem postopku prijavi svojo terjatev v roku za prijavo terjatve, določenem v 59. členu tega zakona (pravočasno prijavljena terjatev). Tudi upniki izločitvenih pravic, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, morajo izločitvene pravice prijaviti v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka (prvi odstavek 299. člena ZFPPIPP). Če upnik zamudi rok za prijavo izločitvene pravice, ta sicer res ne preneha (četrti odstavek 299. člena ZFPPIPP), vendar slednje ne pomeni, da ima upnik, ki trdi, da ima izločitveno pravico kljub temu, da slednje v stečajnem postopku ni prijavil, upravičenje za podajanje predloga za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem. Upravičenci za podajo takega predloga so namreč v prvem odstavku 380. člena ZFPPIPP izrecno navedeni. Predlagateljice pa same trdijo, da svoje pravice v stečajnem postopku, ki se je vodil nad družbo F., d. o. o. pod St 000/2008, niso prijavile. Odločitev sodišča prve stopnje je zato tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna. Slednje je skladno tudi z namenom stečajnega postopka, ki je v poplačilu upnikov oziroma v zagotovitvi najugodnejših pogojev glede višine plačila in rokov za plačilo njihovih terjatev.

8. S tem so se pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene. Ker niso podani niti ostali razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. členom ZFPPIPP).