Jedro

Nova tožba je dopustna, kadar se (tudi enak zahtevek) opira na drugo dejansko (tožbeno) podlago, kot je bila v prejšnji pravdi. Glede na navedeno je, tudi če bi bilo o zahtevku tožnika za priznanje delovnega razmerja z vsemi pravicami za določeno obdobje že odločeno, vendar na podlagi druge podlage (dejansko opravljanje dela oziroma zloraba), odločitev sodišča prve stopnje, da se toženkin ugovor pravnomočno odločene stvari (delno) zavrne, pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (točka II izreka sklepa).

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo v delu, v katerem je tožnik uveljavljal poziv na delo k toženki in ugotovitev obstoja delovnega razmerja z vsemi pravicami, prijavo v zavarovanja ter vpis delovne dobe v matično evidenco Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije od 1. 6. 2023 dalje (točka I izreka). V preostalem je ugovor (pravnomočno razsojene stvari) zavrnilo (točka II izreka).

2. Zoper točko II izreka navedenega sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da ne gre za pravnomočno razsojeno stvar. O razliki v prejemkih iz delovnega razmerja za čas od 1. 11. 2016 je bilo že pravnomočno odločeno. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sklepa razveljavi in tožbo še v tem delu zavrže. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP izpodbijani del sklepa preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi; po uradni dolžnosti je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, in da je sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

5. Tožnik je s tožbo uveljavljal sodno varstvo v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, vročene 1. 3. 2021 s strani družbe A., d. o. o.; tožba zoper to družbo je bila zavržena. Zoper toženko je uveljavljal zahtevek za poziv na delo in od 1. 3. 2021 priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja, vključno z obračunom mesečnih plač v višini 2.100,00 EUR bruto, regresov za letni dopust, 13. plač, plačilom davkov ter prispevkov, vse z zakonskimi zamudnimi obresti od neto zneskov od zapadlosti do plačila, prijavo v socialna zavarovanje in obvezno dodatno poklicno zavarovanje ter vpis delovne dobe v matično evidenco Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Reparacijski (in reintegracijski) zahtevek je temeljil na zatrjevano nezakoniti odpovedi.

6. Tako v pravni teoriji1 kot sodni praksi2 je uveljavljeno stališče, da je nova tožba dopustna, kadar se (tudi enak zahtevek) opira na drugo dejansko (tožbeno) podlago, kot je bila v prejšnji pravdi. Glede na navedeno je, tudi če bi bilo o zahtevku tožnika za priznanje delovnega razmerja z vsemi pravicami za določeno obdobje že odločeno (sodba Delovnega sodišča v Kopru Pd 77/2019 z dne 13. 10. 2022 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 67/2021 z dne 21. 4. 2021, sodbo in sklepom Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 5/2022 z dne 21. 2. 2023 in sodbo in sklepom VDSS Pdp 158/2023 z dne 6. 7. 2023), vendar na podlagi druge podlage (dejansko opravljanje dela oziroma zloraba), odločitev sodišča prve stopnje, da se toženkin ugovor pravnomočno odločene stvari (delno) zavrne, pravilna.

7. Na podlagi obrazloženega je pritožbeno sodišče glede točke II izreka sklepa sodišča prve stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani del sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Wedam Lukić, D.: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, 2009, Ljubljana, str. 161 in nasl. - komentar k 319. členu ZPP. 2 Sklepa VS RS II Ips 1/2014 z dne 26. 11. 2015, II Ips 53/2019 z dne 12. 6. 2020.