Jedro

Ureditev v ZVPSBNO ne pokriva primerov iz 26. čl. URS, tožbo v konkretni zadevi pa je glede na zatrjevano dejansko stanje treba obravnavati prav na navedeni podlagi. Za odločanje o njej pa je po splošnih pravilih ZPP o pristojnosti pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Izrek

Za sojenje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

: Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 1.6.2010 odločilo, da ni pristojno za odločanje v pravdni zadevi ter zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Kranju kot pristojnemu sodišču. Oprlo se je na določilo 20. čl. ZVPSBNO (1), ki določa posebno krajevno pristojnost, za vse vrste škode po ZVPSBNO, pri čemer se ne glede na vrsto in višino zahtevka uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (2) in je za odločanje o tožbi za povrnitev škode krajevno pristojno okrajno sodišče, na območju katerega ima tožeča stranka stalno oziroma začasno prebivališče ali sedež. Ker ima tožnik prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani, 4. odst. 20. čl. ZVPSBNO pa določa, da če bi bilo za odločanje o tožbi za povrnitev škode, za katero bi bilo po določbah zakona pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, je pristojno Okrajno sodišče v Kranju. Zato se je sodišče izreklo za nepristojno za odločanje in zadevo odstopilo v odločanje pristojnemu Okrajnemu sodišču v Kranju.

Po mnenju Okrajnega sodišča v Kranju pa zadeva ni bila odstopljena pristojnemu sodišču, zato je sodišče podalo predlog za odločitev v sporu o pristojnosti. Tožnik uveljavlja povrnitev premoženjske škode, ki mu jo je povzročila država s tem, da v njegovi zadevi ni odločila brez nepotrebnega odlašanja. Zatrjuje, da bi denarna sredstva, ki so mu pripadla po pravnomočni sodbi, vezal in dobil obresti. Gre za odškodnino za premoženjsko škodo, ki je ZVPSBNO ne ureja, pač pa napotuje na določbe Obligacijskega zakonika (3), zato je potrebno izhajati iz določila 30. čl. ZPP, ki določa stvarno pristojnost okrajnih sodišč v premoženjskih sporih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR. Če vrednost spornega predmeta ta znesek presega, je pristojno okrožno sodišče. Za sojenje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Okrožno sodišče v Ljubljani je odločitev o nepristojnosti oprlo na določilo 20. čl. ZVPSBNO, po katerem je za odločanje o tožbi za povrnitev škode zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pristojno okrajno sodišče, na območju katerega ima tožeča stranka stalno oziroma začasno prebivališče ali sedež. Okrajno sodišče v Kranju utemeljeno opozarja, da dejanske okoliščine primera ne odkazujejo na uporabo citiranega predpisa in je zato izdani sklep nepravilen.

Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da ima pravilo iz 1. odst. 19. čl. ZPP, da mora sodišče ves čas trajanja postopka po uradni dolžnosti paziti na svoje stvarno pristojnost, izjemo. Tako se lahko okrožno sodišče po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča, le ob predhodnem preizkusu tožbe (2. odst. 19. čl. ZPP). Predhodni preizkus tožbe je treba opraviti pred vročitvijo tožbe toženi stranki v odgovor. Po vročitvi tožbe v odgovor se lahko okrožno sodišče (za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča) izreče za stvarno nepristojno le še na ugovor tožene stranke.

ZVPSBNO ureja varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (1. odst. 1. čl. cit. zakona). Temelj zahtevka v tej zadevi pa ni kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, katere varstvo ureja ZVPSBNO, pač pa odškodninska odgovornost države zaradi protipravnega ravnanja njenega organa, določene v 26. čl. Ustave. Da je v posledici v tožbi očitanega ravnanja sodišča tudi prišlo do kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, je stranski učinek protipravnega ravnanja, ne pa temelj zahtevka. ZVPSBNO je namenjen sistemski izpeljavi ustavne pravice iz 23. čl. Ustave, to je pravice vsakogar, da o njegovih pravicah in dolžnostih brez nepotrebnega odlašanja odloči neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. ZVPSBNO nima učinka na pravico 26. čl. Ustave, to je pravico vsakogar do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Te pravice predmetni zakon ne ureja in vanjo ne posega. Glede na povedano, ureditev v ZVPSBNO, ne pokriva primerov iz 26. čl. Ustave, tožbo v konkretni zadevi pa je glede na zatrjevano dejansko stanje treba obravnavati prav na navedeni podlagi. Za odločanje o njej pa je po splošnih pravilih ZPP o pristojnosti pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Iz navedenih razlogov, je bila odločitev Okrožnega sodišča v Ljubljani napačna, zato je sodišče druge stopnje na podlagi predloga za odločitev v sporu o pristojnosti odločilo, da je pristojno za sojenje Okrožno sodišče v Ljubljani.

(1) Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, Ur. l. RS, 49/2006 in naslednji, v nadaljevanju ZVPSBNO.

(2) Ur. l. RS, št. 73/2007 – UPB3, 45/2008, v nadaljevanju ZPP.

(3) Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami, v nadaljevanju OZ.