Jedro

CSD ne presoja, pač pa deluje kot strokovni pomočnik sodišča. Njegova naloga je, da poroča sodišču in poda strokovno mnenje o dejstvih in okoliščinah, ki jih zaznajo strokovni delavci CSD. Navedbe CSD v poročilu in mnenju se sicer štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje, a to ne pomeni, da niso podvržene dokazni oceni sodišča.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe, s katero bi se začasna sodna poravnava, ki sta jo udeleženca postopka sklenila 27. 3. 2023, spremenila tako, da bi se mld. A. zaupalo v varstvo in vzgojo materi (predlagateljica), in določilo, da prebiva z mamo na naslovu C. 1, X., stiki A. z očetom (nasprotni udeleženec) pa bi potekali vsak drugi vikend od petka od 16. ure do nedelje do 17. ure, vsak torek od 16. do 19. ure, božične in novoletne praznike bi s staršema preživljal izmenjaje, velikonočno soboto in nedeljo v letu 2024 bi preživel z materjo, ponedeljek pa z očetom, naslednja leta pa v obratnem zaporedju, v primeru bolezni otroka se stik ne bi izvedel, če bi zbolel pri očetu, pa bi ga oče takoj odpeljal na dom mame, nasprotni udeleženec bi bil dolžan plačevati preživnino v znesku 610,00 EUR mesečno od 11. 10. 2023 do 29. 2. 2024, od 1. 3. 2024 dalje pa v znesku 430,00 EUR mesečno, nadomestilo bi se soglasje očeta za prijavo stalnega prebivališča otroka na naslovu mame in za vpis A. v vrtec v X. Odločanje o stroških v zvezi z izdajo sklepa je pridržalo do končne odločitve.

2. Predlagateljica v pritožbi uveljavlja vse v 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) predvidene pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podredno naj sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Izpodbijana odločitev je v nasprotju z mnenjem CSD, ki je zapisal, da je mld. A. ogrožen v smislu 157. člena Družinskega zakonika (DZ). Tudi glede zaupanja otroka v vzgojo in varstvo, stikov, prijave prebivališča, vpisa v vrtec in preživnine sodišče ni sledilo mnenju CSD, ki stranki oziroma njuno družinsko situacijo in težave dobro pozna. Mnenje CSD se enači z izvedenskim mnenjem, zato ni pravilno, da ga sodišče zavrača. To velja še toliko bolj, ker sodišče ni razpisalo naroka za obravnavo predloga za izdajo začasne odredbe in opravilo zaslišanja strank in strokovnih delavcev CSD. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, kako je sodišče prišlo do zaključkov, kako stiki vplivajo na otroka, ali so mu v korist ali v breme, ali jih je potrebno spremeniti in kako. Enako velja za del obrazložitve glede otrokovega stalnega prebivališča. Sodišče si pride v nasprotje, saj zapiše, da mnenje CSD sprejema kot strokovno, v resnici pa mu ne sledi. V predlogu za izdajo začasne odredbe je specificirano navedla, zakaj je otrok ogrožen. Trenutni obseg in način izvajanja stikov mu ni v korist, stik v četrtek predstavlja preveliko spremembo in je preveč obremenjujoč. To se kaže v razpoloženju otroka po stiku. Traja nekaj dni, da se pomiri. Postavlja se vprašanje, kako je sodišče ugotovilo, ali so razpoloženjske motnje posledica utrujenosti ali posledica stika z očetom. Da so pogosti stiki z očetom otroku v korist, velja samo na splošno, kako je s tem v konkretnem primeru, sodišče ni ugotavljalo. Konkretizirala je, da je otrok materialno ogrožen, ker s preživnino, ki jo sedaj plačuje oče, ni mogoče pokrivati vseh otrokovih življenjskih potreb, še posebej, ker je strošek vrtca bistveno višji od pričakovanega. Navedla je, da znaša strošek vrtca 360,00 EUR mesečno, njena neto plača pa 703,47 EUR. V predlogu za izdajo začasne odredbe je obširno specificirala, da so predaje v odsotnosti komunikacije med staršema za otroka obremenjujoče. Neusklajen pristop staršev glede uporabe dude in plenic predstavlja škodo otroku, ker nazaduje v razvoju. Razlogov, zakaj se ne strinja z CSD-jem glede nadomestitve soglasja očeta za prijavo prebivališča in za vpis v vrtec na Hrvaškem, sodišče ni navedlo. Zgolj apeliranje na očeta je jalovo. V družinskih zadevah velja preiskovalno načelo, sodišče pa na več mestih izhaja iz razpravnega načela in zapiše, da predlagateljica ni konkretizirala navedb. Moralo bi po uradni dolžnosti pridobiti podatke in ugotovitvi dejstva, glede katerih ji očita, da jih ni konkretizirala. Moralo bi opraviti obravnavo in zaslišati stranke ter predstavnike CSD. Do dokaznega predloga za postavitev sodnega izvedenca psihiatra, katerega namen je bil ugotoviti, ali je otrok ogrožen, se sodišče ni opredelilo. Nasprotni udeleženec svoje potrebe postavlja pred potrebe otroka, nasprotuje marsičemu, kar bi pripomoglo, da bi se otrok vključil v življenje v X. in neresnično navaja, da ga mati ne obvešča o stanju otroka. Dikcije, da je treba k izdajanju začasnih odredb pristopati restriktivno, v odločbi Ustavnega sodišča RS Up-410/01 ni. V njej je poudarek na tem, da mora sodišče skrbno preizkusiti, ali so podani razlogi za izdajo začasne odredbe in svojo odločitev nato ustrezno obrazložiti; tega pa sodišče v tem postopku ni naredilo.

3. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril. Argumentirano prereka vse navedbe pritožbe in predlaga višjemu sodišču, naj jo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani sklep. Vsebina predloga za izdajo začasne odredbe se nanaša zgolj na problematiko predlagateljice same in ne na otroka. Že iz njenih navedb ne izhaja ogrožujoče stanje otroka, ki bi zahtevalo izdajo začasne odredbe. Bistvene in nujne zadeve sta se starša dogovorila z začasno sodno poravnavo, vse ostalo pa bo predmet rednega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Materialnopravna podlaga izpodbijanega sklepa so določbe DZ o začasnih odredbah, ki so eden od ukrepov za varstvo koristi otroka (159. člen DZ). Začasno odredbo sodišče izda le, če je verjetno izkazana ogroženost otroka (161. člen DZ) in je mogoče to ogroženost odpraviti z izdajo začasne odredbe. Otrok je ogrožen, če utrpi ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju; škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju ali razvoju otroka in na otrokovem premoženju (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ). Z začasnimi odredbami se v družinskopravnih zadevah urejajo le tisti izjemni položaji, v katerih je otrok tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe; zgolj korist otroka za izdajo začasne odredbe ne zadošča1. Skladno s 100. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) se tudi v postopkih za varstvo koristi otrok postopek za izdajo začasne odredbe vodi po določilih Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), kar pomeni, da je postopek sumaren in hiter, v njem se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, ki je podan, če za obstoj določenega pomembnega dejstva obstaja več argumentov kot argumentov proti temu dejstvu oziroma so prvi argumenti močnejši od drugih.

6. Udeleženca sta na naroku 27. 3. 2023 sklenila začasno sodno poravnavo, s katero sta se dogovorila, da bo sin A. (roj. ... 2020) bival z mamo v X., da bo imel tam prijavljeno začasno prebivališče in se vključil v vrtec, da ga bo oče odjavil iz sistema zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, mati pa bo nato zanj uredila zdravstveno zavarovanje na Hrvaškem, da bo oče uredil slovenski osebni dokument za A., mati pa hrvaško državljanstvo in hrvaški osebni dokument, kako bodo potekali stiki A. z očetom in da bo oče začasno plačeval preživnino 250,00 EUR mesečno. Da bo A. nastajala v 157. členu DZ definirana škoda, to je vedenjske, čustvene ali druge težave v odraščanju, če sodišče ne bo spremenilo navedene sodne poravnave, ki se izvaja, ni izkazano.

7. Ogroženost otroka je pravni standard, ki ga je treba napolniti z okoliščinami konkretnega primera. Gre za materialnopravno presojo, ki je v domeni sodišča. CSD ne presoja, pač pa deluje kot strokovni pomočnik sodišča. Njegova naloga je, da poroča sodišču in poda strokovno mnenje o dejstvih in okoliščinah, ki jih zaznajo strokovni delavci CSD. Navedbe CSD v poročilu in mnenju se sicer štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje, a to ne pomeni, da niso podvržene dokazni oceni sodišča. Sodišče prve stopnje mnenja CSD ni, kot navaja pritožba, zavrnilo. Pojasnilo je, da ga sprejema kot strokovno in pri presoji pravilno upoštevalo dejstva, ki izhajajo iz poročila in mnenja CSD. Zapis v mnenju CSD, da je mld. A. ogrožen v smislu 157. člena DZ, je le pavšalen. Nobenega podatka v poročilu CSD, ki bi kazal, da ima A. zaradi storitve ali opustitve nasprotnega udeleženca kakšne vedenjske, čustvene ali druge težave v odraščanju, namreč ni. Tudi iz drugih podatkov v spisu kaj takega ne izhaja, niti se ne nakazuje, zato ni podlage, da bi sodišče ugotavljajo dejstva in izvajalo dokaze tudi po uradni dolžnosti. Višje sodišče poudarja, da začasne odredbe niso sredstvo za sprotno urejanje spornih razmerij v razpadli družini, pač pa je njihova izdaja omejena na primere, ko je otrok tako ogrožen, da je za njegovo zaščito treba takoj ukrepati in spremeniti dotedanji režim izvajanja stikov2. Ko odloča o začasni odredbi, sodišče še ne išče optimalnega načina stikov otroka z nerezidenčnim staršem; to je predmet končne odločitve v zadevi.

8. Sodišče prve stopnje je odgovorilo na navedbe predlagateljice v predlogu za izdajo začasne odredbe. S tem, ko ni razpisalo naroka za obravnavanje predloga za izdajo začasne odredbe, v okoliščinah konkretnega primera ni storilo kršitve. Ko odloča glede izdaje začasne odredbe, sodišče narok opravi, če je to smotrno (četrti odstavek 29. člena ZIZ). V obravnavani zadevi ne bi bilo, saj je bilo v trenutku odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe znanih dovolj dejstev, da je sodišče lahko odločilo brez dodatnega zaslišanja udeležencev in strokovnih delavcev CSD. Ni sporno, da stiki med mld. A. in nasprotnim udeležencem redno potekajo, tako kot sta se udeleženca dogovorila z začasno sodno poravnavo. Predlagateljica ne trdi, da otroka ogrožajo sami stiki z očetom, pač pa, da so ti prepogosti in predlaga, da bi se ukinili stiki ob četrtkih. To pomeni, da bi imela dva stika mesečno manj. Stiki po začasni sodni poravnavi so do izdaje izpodbijanega sklepa potekali že osem mesecev, zato je z verjetnostjo izkazano, da so za otroka postali rutina in argument, da je ta porušena zaradi stikov, ne vzdrži. Zakaj naj bi otroka ogrožali ravno stiki ob četrtkih, ne izhaja ne iz predloga predlagateljice ne iz mnenja CSD. Tudi ne, kako bi lahko dva stika z očetom manj na mesec pozitivno vplivala na otrokov razvoj. Stališče sodišča prve stopnje, da pogosti stiki z očetom triletnega otroka ne ogrožajo, pač pa so mu v korist, je skladno z mnenjem stroke. Tudi iz mnenja CSD ni mogoče razbrati, kaj v vedenju otroka bi se lahko spremenilo s tem, če bi imel dva stika na mesec z očetom manj, kot jih ima sedaj. Da so otroci, ko so utrujeni, nerazpoloženi, je splošno znano dejstvo in ga ni treba dokazovati. Pravilno je stališče, da konfliktnost med staršema ni razlog za zmanjšanje stikov, ki že nekaj časa redno potekajo. Ni verjetno, da bi dva stika očeta z otrokom manj na mesec spremenila medsebojen odnos udeležencev in vpliv njunega medsebojnega odnosa na A. Tudi ni verjetno, da bi dva stika na mesec manj vplivala na odvajanje od dude in plenic.

9. Nujnost prijave stalnega prebivališča A. v X. predlagateljica utemeljuje s tem, da nastajajo višji stroški za varstvo otroka. Zgolj višje finančno breme ni razlog za izdajo začasne odredbe. Da bi sodišče izdalo začasno odredbo, bi moralo biti s stopnjo verjetnosti izkazano, da A. nastaja zaradi višjih stroškov varstva škoda na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju ali na njegovem premoženju. Nasprotni udeleženec plačuje 250,00 EUR preživnine mesečno in ima veliko stikov z otrokom, kar pomeni, da njegove življenjske potrebe zadovoljuje tudi neposredno, predlagateljica pa prejema redne mesečne dohodke. Glede na ta dejstva sodišče ocenjuje, da samo preživljanje otroka ni ogroženo. Seveda pa višji stroški za varstvo vplivajo na višino zneska, ki ga morata starša zagotoviti za preživljanje otroka. To je razlog, da je prvostopenjsko sodišče priporočilo nasprotnemu udeležencu, da čim bolj konstruktivno sodeluje s predlagateljico, saj bo to v korist obema udeležencema, predvsem pa otroku.

10. S predlogom za izdajo začasne odredbe se predlagateljica ne zavzema za ukinitev stikov nasprotnega udeleženca z A., pač pa za nekaj manj stikov, kot jih imata sedaj. V kakšni povezavi s tem predlogom je predlog za postavitev izvedenca psihiatrične stroke, ni jasno. Sodišču prve stopnje se zato o predlogu za postavitev izvedenca psihiatrične stroke pri odločanju o predlagani začasni odredbi ni bilo treba izjasniti.

11. V odločbi Ustavnega sodišča Up 410/01 sicer ni uporabljena besedna zveza restriktiven pristop pri izdaji začasnih odredb, izhaja pa tak napotek iz vsebine odločbe. Ustavno sodišče opozarja, da imajo začasne odredbe v zadevah vzgoje, varstva in preživljanja otrok velik neposreden vpliv na končno odločitev in je zato toliko bolj pomembno, da se pri njihovi izdaji v večji meri preizkusi, ali so podani razlogi za njihovo izdajo. Z začasno odredbo tako sodišče uredi le najbolj akutne probleme, ki nastanejo po razpadu družine. V konkretnem primeru pa je bilo to storjeno s sklenitvijo začasne sodne poravnave, zato je odločitev sodišča prve stopnje, da ne posega v življenjski ustroj razpadle družine, pravilna. Otrok A. v trenutni situaciji ni ogrožen, kaj je v njegovo največjo korist, pa bo sodišče ugotovilo v nadaljevanju postopka in izdalo končno odločbo.

12. Po obrazložen v pritožbi uveljavljani razlogi niso podani. Tudi uradni preizkus izpodbijanega sklepa po drugem odstavku 350. člena ZPP kršitev ni pokazal. Višje sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Ker so stroški, ki nastanejo v zvezi z odločanjem o predlogu za izdajo začasne odredbe, del stroškov postopka, je treba odločitev o pritožbenih stroških pridržati za končno odločbo (šesti odstavek 163. člena ZPP).

1 Prim. N. Pogorelčnik Vogrinc v: B. Novak (red.), Komentar družinskega zakonika, izdal Uradni list, Ljubljana 2019, str. 514. 2 Gl. npr. sklepe VSL IV Cp 1853/2019, IV Cp 1978/2020, IV Cp 1/2021, sklep VSM III Cp 986/2019 in številne druge.