Jedro

Revizijsko sodišče je revizijo toženke zavrnilo kot neutemeljeno, saj je tožnica z dela izostala opravičeno. Zdravniško potrdilo je javna listina in je treba njeno vsebino upoštevati, če ni z listino, ki jo nadomešča, ugotovljeno kaj drugega, ali če to ni ugotovljeno z drugimi dokazi. Tožnica ni kršila delovne obveznosti in tudi krivda za kršitev, ki je pogoj za izrek disciplinskega ukrepa ji ni bila dokazana.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožničinemu zahtevku. Razveljavilo je sklepa disciplinskih organov toženke, na podlagi katerih je tožnici prenehalo delovno razmerje. Odločilo je, da je dolžna toženka tožnico sprejeti nazaj na delo, ji plačati nadomestilo osebnega dohodka za čas ko ni delala, z zamudnimi obrestmi, ji vpisati v delovno knjižico manjkajočo delovno dobo in plačati ustrezne prispevke ter ji povrniti stroške postopka. Pritožbo toženke zoper odločbo sodišča prve stopnje je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano odločbo.

Zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje je vložila toženka pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlagala, da revizijsko sodišče izpodbijano odločbo in odločbo sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadelo sodišču prve stopnje v novo sojenje, oziroma da obe odločbi tako spremeni, da tožničin zahtevek zavrne. V obrazložitvi revizije je navedla, da je bil tožnici izrečen disciplinski ukrep, ker v času od 9.8.1993 do 13.8.1991 ni imela bolniškega staleža, saj ga je zdravnik razveljavil. Novi bolniški listi toženki niso bili predloženi, zato tožnici dnevov, ko je izostala z dela, ni mogla priznati kot bolniški stalež. Zgrešeno je stališče sodišča, da bi morala toženka začeti postopek za presojo mnenja osebnega zdravnika o upravičenosti bolniškega staleža tožnice, saj bi bil tak postopek potreben le, če bi toženka dobila bolniške liste, pa se z mnenjem zdravnika ne bi strinjala. Zdravnik je bolniški stalež storniral, še preden so bili bolniški listi vročeni toženi stranki.

Revizija je bila v skladu z določbami 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožnici, ki na revizijo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

ZPP v 396. členu določa, da preizkusi revizijsko sodišče izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti, ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena tega zakona, in na pravilno uporabo materialnega prava.

Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena tega zakona ni podana, pa tudi materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se navedbe tožnice o izdaji potrdila o zdravstveno upravičeni odsotnosti z dela v času, ko naj bi po ugotovitvah disciplinskih organov toženke neupravičeno izostala z dela, ujemajo z izpovedbo zdravnika, ki je to potrdilo izdal in da je to potrdilo predložila toženki. S to ugotovitvijo se je strinjalo tudi sodišče druge stopnje. Navedba toženke, da je bilo to potrdilo razveljavljeno in da ni bilo izdano novo potrdilo, ni utemeljena. Potrdilo o upravičenosti tožničinega izostanka z dela zaradi bolezni, ki ga je tožnica predložila toženki še pred izrekom disciplinskega ukrepa je javna listina, saj jo je izdala pristojna zdravstvena organizacija. Javna listina dokazuje resničnost tega, kar je v listini določeno. Dejansko stanje je napačno ugotovljeno, če sodišče ali drug organ v postopku ne upošteva tega, kar je v javni listini določeno. Toženka bi se lahko sklicevala, da je bilo potrdilo razveljavljeno le v primeru, če bi bilo razveljavljeno z drugo javno listino, ki bi jo izdal pristojni organ. Taka listina pa ni bila izdana. Zakon sicer dovoljuje dokaznovanje, da ni resnično, kar je v javni listini določeno, vendar toženka ni mogla ovreči veljavnosti potrdila, saj niti zdravnik, ki je potrdilo izdal in naj bi ga ustno razveljavil, niti zdravniška komisija I. stopnje, nista nadomestila prvotnega potrdila z novim potrdilom. Dr. ... zaslišan kot priča je izpovedal, da je tožnici, ko ga je 9.8.1993 klicala po telefonu, rekel, da naj ostane doma, če ima vročino in naj pride v ambulanto, ko bo vročina pojenjala. Ko se je tožnica 16.8.1993 zglasila pri njem v ambulanti, je ugotovil, da so pri tožnici znaki prehlada še prisotni in ji je zato odobril še dodatne tri dni dopusta. Zaradi groženj dveh delavcev tožene stranke, da ga bo toženka tožila, če bolniškega staleža ne razveljavi, je popustil, ker nima rad posla s sodišči. Ko se je tožnica javila pri njem, je ugotovil, da je tožnici utemeljeno priznal bolniški stalež. V prilogi spisa je sicer nepodpisana listina, iz katere je razvidno, da naj bi direktor zdravstvenega doma povedal, da praksa v zdravstvenem domu ni taka, da bi se bolniški stalež odobril po telefonu, vendar ta okoliščina ni pomembna v tem postopku, saj se je tožnica lahko zanesla na to, da ji je osebni zdravnik odobril od 9.8.1993 dalje bolniški stalež, čeprav ji je to povedal po telefonu. Tožnica ni neopravičeno izostala z dela zato ni kršila delovnih obveznosti, pa tudi krivda za izostanek z dela ji v disciplinskem postopku ni bila dokazana.

Revizijsko sodišče je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato jo je na podlagi določil 393. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).