Jedro

Po načelnem pravnem mnenju, ki ga je občna seja Vrhovnega sodišča RS sprejela dne 14. 1. 2015, se pri fikciji vročitve šteje vročitev za opravljeno tudi na soboto, nedeljo, praznik, ali drug dela prost dan v RS. Vročitev se tako šteje za opravljeno na zadnji dan 15 dnevnega roka, ne glede na to, da je bila ta dan (24. 2. 2024) sobota.

Fikcija vročitve nastopi s potekom roka in ne z dnem, ko je naslovniku pisanje puščeno v predalčniku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se kot prepozna zavrže pritožba dolžnice proti sklepu o ustavitvi postopka odpusta obveznosti z dne 6. 2. 2024. 2. Zoper navedeni sklep je vložila pravočasno pritožbo stečajna dolžnica. Sklep sodišča prve stopnje izpodbija v celoti. Smiselno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka.

3. Odgovor na pritožbo je vložil stečajni upravitelj, ki pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je dolžnica dne 12. 3. 2024 vložila pritožbo proti sklepu o ustavitvi postopka odpusta obveznosti z dne 6. 2. 2024. Iz popisa spisa je nadalje ugotovilo, da je bil sklep dolžnici vročen s fikcijo dne 24. 2. 2024. Kot je navedlo nastopi fikcija vročitve s pretekom zadnjega, torej petnajstega dne, zato začne teči pritožbeni rok 16. dan po puščenem obvestilu. Na podlagi navedenih ugotovitev je sodišče prve stopnje sklenilo, da je prepozna pritožba, ki je bila sodišču poslana priporočeno po pošti 12. 3. 2024, saj ni bila vložena v 15 dnevnem pritožbenem roku, ki je iztekel 11. 3. 2024. 6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti z dne 6. 2. 2024 dolžnici vročen s t. i. fikcijo vročitve, ki je urejena v 142. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče prve stopnje je to pisanje vročalo dolžnici v skladu s pravili o osebnem vročanju, zaradi česar je vročevalec (kot izhaja iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi), dne 9. 2. 2024 v dolžničinem hišnem predalčniku pustil obvestilo, ki je pismo, z navedbo roka 15 dni, v katerem ga mora prevzeti. V primeru, če naslovnik pisanja ne dvigne v petnajstih dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka. Po poteku tega roka pa pusti vročevalec pisanje v hišnem predalčniku naslovnika. Za nastop fikcije vročitve je tako odločilno, da je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15 dnevnega roka. Pisanje se šteje za vročeno na zadnji dan 15 dnevnega roka.1 Po načelnem pravnem mnenju, ki ga je občna seja Vrhovnega sodišča RS sprejela dne 14. 1. 2015, se pri fikciji vročitve šteje vročitev za opravljeno tudi na soboto, nedeljo, praznik, ali drug dela prost dan v RS.2 Vročitev se tako šteje za opravljeno na zadnji dan 15 dnevnega roka, ne glede na to, da je bila ta dan (24. 2. 2024) sobota.

7. Dolžnica se v pritožbi sklicuje na to, da je sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti dejansko prejela šele na prvi naslednji delovni dan, to je v ponedeljek 26. 2. 2024, kar pa za odločitev ni relevantno. Fikcija vročitve nastopi s potekom roka in ne z dnem, ko je naslovniku pisanje puščeno v predalčniku.3 Ker dolžnica pisanja ni sama prevzela, ji je bila s tem, ko ji je bilo pisanje (po poteku roka za dvig) vloženo v predalčnik, zgolj zagotovljena večja verjetnost, da se bo s pisanjem dejansko seznanila. Iz pravnega pouka navedenega sklepa pa tudi ne izhaja, da se pritožbeni rok šteje od dneva prejema pisanja, temveč od dneva vročitve pisanja, kar je treba ločiti od dneva dejanskega prejema pisanja.

8. Na odločitev o zadevi tudi ne more vplivati dejstvo, da je bila dolžnica oproščena plačila sodne takse za pritožbo. Za vsebinsko obravnavanje pravnih sredstev morajo biti namreč podane vse procesne predpostavke za meritorno odločanje o zadevi. Med slednje šteje tudi prekluzivni rok za vložitev pritožbe. Obstoj procesnih predpostavk za meritorno obravnavanje pritožbe je torej treba preizkusiti ne glede na to, da je bila dolžnica oproščena plačila sodnih taks za pritožbo.

9. Pritožba, ki jo je dolžnica poslala s priporočeno pošto 12. 3. 2024, je bila po povedanem vložena prepozno, saj je pritožbeni rok iztekel dne 11. 3. 2024. To pa je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje.

10. Pritožbene navedbe so po povedanem neutemeljene. Sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo nobene od kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Primerjaj II Ips 393/2010, II Ips 39/2012, II Ip 154/2022, in druge. 2 Načelno pravno mnenje, sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča RS dne 14. 1. 2015, Vrhovno sodišče RS, pravna mnenja št. 1/2015, stran 7. Tako tudi II Ips 132/2018. 3 Primerjaj II Cpg 300/2016, I Cp 3071/2015, I Cpg 413/2013, II Ip 154/2022, II Ips 132/2018.