Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Poseben režim dedovanja zaščitenih kmetih in poseben postopek za pridobitev statusa zaščitene kmetije je tudi v javnem interesu in temelji na ustavnih načelih, zato mora zapuščinsko sodišče, ko naleti na vprašanje statusa kmetije, po uradni dolžnosti opraviti poizvedbe o tem pri pristojnem upravnem organu.
Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
OBRAZLOŽITEV:
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obseg zapuščine, ki predstavljajo nepremičnine (1) ter razglasilo kot dediče po zakonu zapustnikovo vdovo J. O. do ½ zapuščine, zapustnikovega brata E. O., A. O. in nečaka J. O. do 1/6 zapuščine ter odredilo vknjižbo lastninske pravice na nepremičninah za J. O. do ½, za E. O., A. O. in J. O. pa za vsakega do 1/3. 2. Dedinja J. O. vlaga pritožbo zaradi bistvenih kršitev procesnih pravil, zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo pri ugotavljanju obsega zapuščine in njene vrednosti vložkov pritožnice k povečanju premoženja zapustnika. Pritožnica je na naroku 11. 2. 2010 zatrjevala dejstva, ki kažejo, da je predmet dedovanja zaščitena kmetija in da je zato potrebno uporabiti določbe Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč (2). Med postopkom je postalo sporno ali spada kmetija med zaščiteno, zato bi moralo sodišče prekiniti postopek ter pritožnico napotiti na upravni postopek, v katerem bi se ugotovilo, ali kmetija izpolnjuje pogoje za zaščito po ZDKG.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Zmotni so razlogi, ki jih navaja sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, zaradi katerih pritožnici ni dovolilo, da dokaže dejstva, ki bi potrjevala, da kmetija, ki je predmet dedovanja predstavlja zaščiteno kmetijo. Drugi člen ZDKG določa pogoje, pod katerimi se posamezna kmetijsko-gospodarska enota šteje kot zaščitena kmetija. Prvi odstavek 4. člena ZDKG pa določa, da zaščiteno kmetijo po 2. členu ZDKG določi po uradni dolžnosti z odločbo o upravnem postopku upravna enota, na območju katere leži pretežni del zemljišč, ki sestavljajo kmetijo. Ker je bilo v zapuščinskem postopku sporno ali nepremičnine, ki so predmet dedovanja predstavljajo zaščiteno kmetijo, je bilo sodišče prve stopnje dolžno preveriti navedena dejstva pri upravnem organu, v kolikor pa bi dedinja pri upravnem organu vložila predlog, da se odloči o statusu kmetije, bi moralo zapuščinsko sodišče postopek prekiniti do odločitve pristojnega upravnega organa (prvi odstavek 13. člena v zvezi s 1. točko 206. člena Zakona o pravdnem postopku (3) in 163. člen Zakona o dedovanju (4)). Pritožba se pri tem utemeljeno sklicuje na sodno prakso, ki takšno stališče pritožbenega sodišča tudi potrjuje (5). Poseben režim dedovanja zaščitenih kmetij in poseben postopek za pridobitev statusa zaščitene kmetije je tudi v javnem interesu in temelji na ustavnih načelih, zato mora zapuščinsko sodišče, ko naleti na vprašanje statusa kmetije, po uradni dolžnosti opraviti poizvedbe o tem pri pristojnem upravnem organu.
5. Pritožnica bo morala v zapuščinskem postopku podrobneje opredeliti izločitveni zahtevek po določbi 32. člena ZD, da bo sposoben za obravnavanje, s tem, ko zatrjuje, da je s svojim delom pomagala ohraniti vrednost zapustnikovega premoženja.
6. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbe ZD in ZDKG, zato je bilo potrebno sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odloč - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
(1) Podrobneje glede parc. št. nepremičnin glej točko I sklepa o dedovanju.
(2) V nadaljevanju ZDKG.
(3) V nadaljevanju ZPP.
(4) V nadaljevanju ZD.
(5) Glej sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 716/2005 in sklep Višjega sodišča v Mariboru I Cp 305/07.