Jedro

Pogodbene stranke (tožeča stranka kot dobavitelj, etažni lastniki stanovanjskih prostorov, ki jih je zastopal upravnik, in lastniki poslovnih prostorov kot odjemalci ter T., d. o. o, kot pooblaščenec) so se dogovorile, da bo pooblaščenec tožeči stranki sporočal stanje glavne merilne naprave in procentualne deleže, ki odpadejo na posamezne etažne lastnike prostorov in lastnike poslovnih prostorov, in ki so osnova za izstavitev mesečnih računov za odjemno mesto, vse pod pogoji in na način, ki jih določi dobavitelj. Tožeča stranka pa se je zavezala, da bo na osnovi sporočenih podatkov posameznim etažnim lastnikom izstavljala deljen račun v skladu s tem aneksom in sklenjeno pogodbo o dobavi toplote. Ugotovljeno je bilo, da je tožeča stranka svojo pogodbeno obveznost izpolnila. Tožencu so pravilno naloženi v plačilo še neplačani zneski po delno plačanih računih za vtoževano obdobje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 173759/2014 z dne 18. 12. 2014 v 1. točki izreka razveljavilo za znesek 188,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhajajo iz I. točke izreka in postopek v tem delu ustavilo (I. točka izreka). Navedeni sklep o izvršbi je vzdržalo v veljavi v 1. točki izreka za znesek 86,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhajajo iz II. točke izreka sodbe in v 3. točki izreka za stroške izvršilnega postopka v znesku 13,86 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 12. 2014 do plačila (II. točka izreka). V preostalem delu je sklep o izvršbi v 3. točki izreka razveljavilo (III. točka izreka). V IV. točki izreka je odločilo o nadaljnjih stroških postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka. Pritožbo vlaga na dosojen znesek 86,61 EUR, torej se pritožuje zoper II. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje. Navaja, da o tem znesku na naroku 19. 1. 2016 niso govorili, kar je razvidno iz zapisnika. Sodnica je na vprašanje o tem odgovorila, da bo tožena stranka na svoj naslov prejela sklep sodišča. Sklep vključuje nekaj strani besedila, med katerimi je navedenih nekaj neresnic. Neresnično je, da je bila kot tožena stranka zaslišana. Tožeča stranka je v nasprotju s toženo stranko dobila priložnost, da je lahko pojasnila svoje videnje in ob tem povedala kup neresnic. Od 30. 11. 2011 tožeča stranka obračunava energijo po deležu 0,946476, kar je 40 % več kot prej, to je prevara. Prosi, da sodišče obravnava upniško dolžniško razmerje. Sodišču je toženka kot dokazilo predložila 105 fotokopij vplačanih zneskov, ki jih sodišče ni obravnavalo. Sodišče je prosila, da se ji omogoči udeležba na obravnavi. Na obravnavi 19. 1. 2016 je bila tožena stranka prisotna, a ne zaslišana. Sodišče tudi ni pregledalo vseh predloženih dokazil. Za aneks k pogodbi med tožečo stranko kot dobaviteljem, etažnimi lastniki stanovanjskih prostorov B. 13, 15 in lastniki poslovnih prostorov ter T., d. o. o. kot pooblaščencem, je tožena stranka prvič izvedela aprila 2015, nanj nima nobenega vpliva. Presenečena je, da sodišče stvari, ki so zapisane v Uradnem listu, ne jemlje kot verodostojnih. Sodišče je zadevo obravnavalo pristransko in ni preračunalo vplačil toženke.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V konkretni zadevi gre za spor majhne vrednosti (1. odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Sodba v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP). V sporu majhne vrednosti torej sodbe zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ni dopustno izpodbijati, zato so pritožbene navedbe, ki merijo na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, nedopustne.

5. V postopku v sporih majhne vrednosti mora tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP). Naknadno lahko tožeča stranka vloži še eno pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe v odgovoru na tožbo, tožena stranka pa lahko v 8 dneh po prejemu pripravljalne vloge tožeče stranke vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi (452. člen ZPP). Dejstva in dokazi, navedeni v dodatnih vlogah se ne upoštevajo (453. člen ZPP), na kar je bila tožena stranka v postopku tudi opozorjena (glej list. št. 162 spisa). Glede na določila o postopanju v sporih majhne vrednosti tožena stranka neutemeljeno navaja, da je tožeča stranka v nasprotju z njo dobila priložnost, da je lahko pojasnila svoje videnje (ob tem naj bi povedala kup neresnic), saj je svojo možnost dobila tudi tožena stranka. Niti tožeča niti tožena stranka pa na naroku nista mogli več navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.

6. Neutemeljena je pritožbena navedba, da naj bi bilo v sklepu navedeno, da je bila tožena stranka zaslišana. Nasprotno, sodišče prve stopnje je navedlo, da je dokaz z zaslišanjem toženke zavrnilo kot nepotrebnega, saj so vsa za odločitev pomembna dejstva izhajala iz neprerekanih navedb strank in listinskih dokazov (glej drugi odstavek na 4. strani sodbe sodišča prve stopnje). Sodišče prve stopnje je obravnavalo vsa listinska dokazila (glej drugi odstavek na 4. strani sodbe), o fotokopijah plačanih zneskov pa se sodišču ni bilo treba posebej opredeljevati, saj zneski, ki so bili plačani, med strankama niso bili sporni in je tožeča stranka vtoževala le razliko po računih, ki so bili s strani tožene stranke plačani le delno (glej tretji odstavek na 4. strani obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje).

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo (na podlagi neprerekanih navedb in predložene pogodbe), da je bila v vtoževanem obdobju dobava toplote na sporno odjemno mesto urejena s pogodbo o dobavi toplote FT-C-860-1-1064/2005 z dne 17. 8. 2005. To pogodbo je v imenu in za račun etažnih lastnikov odjemnega mesta sklenila M., d. o. o. oziroma zanjo njen zakoniti zastopnik K. M., d. o. o. je bila v času sklenitve pogodbe upravnik objekta na B. 15, kar ni bilo prerekano. Ugovarjano tudi ni bilo pravici M., da v imenu etažnih lastnikov sklene pogodbo o dobavi toplote. Sodišče je ugotovilo, da navedena pogodba zavezuje vse etažne lastnike vključno s toženko. Nadalje je sodišče med drugim ugotovilo, da sta bila naknadno sklenjena aneks št. 1 k pogodbi o dobavi toplote št. 860 1 in sporazum o delitvi stroškov toplotne energije za ogrevanje prostorov. Pogodbene stranke (tožeča stranka kot dobavitelj, etažni lastniki stanovanjskih prostorov B. 13, 15, ki jih je zastopal upravnik N., d. o. o. in lastniki poslovnih prostorov kot odjemalci ter T., d. o. o. kot pooblaščenec) so se dogovorile, da bo pooblaščenec v času od 18. do 25. v mesecu tožeči stranki sporočal stanje glavne merilne naprave in procentualne deleže, ki odpadejo na posamezne etažne lastnike prostorov in lastnike poslovnih prostorov, in ki so osnova za izstavitev mesečnih računov za odjemno mesto št. 860 1, vse pod pogoji in na način, ki jih določi dobavitelj. Tožeča stranka pa se je zavezala, da bo na osnovi sporočenih podatkov posameznim etažnim lastnikom izstavljala deljen račun v skladu s tem aneksom in sklenjeno pogodbo o dobavi toplote.

8. Na takšne dejanske ugotovitve je sodišče druge stopnje vezano. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka ni prerekala veljavnosti sklenjenega aneksa. Šele v pritožbi prvič navaja, da na aneks ni imela nobenega vpliva, kar pa je nedopustna pritožbena novota (prvi odstavek 337. člena ZPP). Sodišče je nadalje ugotovilo, da je tožeča stranka svojo pogodbeno obveznost izpolnila, v dokaz svojih navedb je predložila mesečne delilnike za vtoževano obdobje, iz katerega so izhajali stari in novi odčitki stanja na merilni napravi in deleži etažnih lastnikov, vključno z deležem toženke, ki za vse mesece znaša 0,94647662 %. Predložila je tudi račune, iz katerih izhaja, da je upoštevala sporočene odčitke in sporočeni delež toženke. Tožeča stranka je izkazala, da je toženki stroške ogrevanja obračunala v pravilnem deležu. Tožena stranka pa nasprotno ni ustrezno pojasnila, zakaj upoštevani delež ni pravilen, kakšen bi bil pravilni delež ter zakaj je ta ustreznejši od deleža, ki ga je uporabila tožeča stranka. Sklicevala se je sicer na enačbo iz Uradnega lista pod št. 1 (iz Pravilnika o načinu delitve in obračunov stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih prostorov z več posameznimi deli), vendar se je navedena enačba nanašala na merjenje toplote na skupnem merilnem mestu in torej ni bila ustrezna. Zato je neutemeljena tudi pritožbena navedba toženke, da sodišče stvari, ki so zapisane v Uradnem listu, ne jemlje kot verodostojnih. Navedena enačba namreč za odločitev ni bila pravno pomembna.

9. Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje, na katero je sodišče druge stopnje, kot je bilo že navedeno, vezano, pravilno zaključilo, da je bil obračun tožeče stranke pravilen in je zato tudi pravilno toženi stranki naložilo v plačilo še neplačane zneske po delno plačanih računih za obdobje od 28. 9. 2013 do 22. 5. 2014, v skupnem znesku 86,61 EUR.

10. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).