Jedro

Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se po 1. odstavku 24. člena ZBPP kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna. Če navedeni t.i. objektivni oziroma vsebinski pogoj ni izpolnjen, tožnik, čeprav je prejemnik socialne pomoči, do dodelitve brezplačne pravne pomoči ni upravičen.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi z odločbo tožene stranke, št. Bpp 65/2010 z dne 7. 6. 2010 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka in sodnih taks. V svoji obrazložitvi navaja, da je iz odločbe Centra za socialno delo Domžale z dne 10. 2. 2010 razvidno, da je tožnik upravičen do denarne socialne pomoči, zato ji ni bilo potrebno ugotavljati tožnikovega finančnega položaja na podlagi 2. odstavka 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo in nadaljnji). Tožnik uveljavlja dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z upravnim sporom, ki ga je sprožil s tožbo zoper odločbo tožene stranke, št. Bpp 65/2010 z dne 7. 6. 2010, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev BPP v zvezi z odločbo Upravnega sodišča RS št. Bpp 46/2010-2 z dne 30. 3. 2010, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z vloženo pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS št. I U 938/09, iz katere izhaja, da je pristojni organ zavrnil njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker je bila prosilčeva tožba vložena prepozno. Na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in nadaljnji) sodišče s sodbo tožbo kot neutemeljeno zavrne, če ugotovi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Slednje pa je bistveno za presojo, ali ima prosilec v sproženem upravnem sporu zoper izpodbijano odločbo verjeten izgled za uspeh. Po oceni tožene stranke tožnik kot prosilec v upravnem sporu zoper navedeno izpodbijano odločbo, št. Bpp 65/2010 z dne 7. 6. 2010, nima verjetnega izgleda za uspeh in se tako nadaljnjega postopka ni razumno udeleževati, kar pomeni, da prosilec (sedaj tožnik) ne izpolnjuje objektivnega pogoja za odobritev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Ker pa mora prosilec za dodelitev BPP izpolnjevati tako finančni kot objektivni pogoj, je na podlagi navedenih ugotovitev tožnikovo prošnjo po določbi 1. odstavka 24. člena v zvezi z 2. odstavkom 37. člena ZBPP zavrnila kot neutemeljeno. Hkrati navaja, da slabo finančno stanje prosilca, ki je v obravnavani zadevi sicer izkazano, samo po sebi še ne daje pravice do dodelitve BPP. V zvezi s prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks tožena stranka dodatno še pojasnjuje, da se v skladu s 4. odstavkom 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Uradni list RS, št. 37/08) v postopku odločanju o dodelitvi BPP taksa ne plača, tako da je tožnik kot prosilec plačila sodne takse oproščen že po samem zakonu.

Tožnik v tožbi navaja, da se z odločitvijo tožene stranke ne strinja. Protestira zoper odločbo in ravnanje organa za brezplačno pravno pomoč. Meni, da je upravičen do brezplačne pravne pomoči, ker je prava neuka oseba in prejemnik socialne pomoči. Hkrati prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, da se upravni spor pravilno pravno popravi. Prosi tudi za oprostitev vseh sodnih stroškov in sodnih taks. Dalje še navaja, da nobena odločitev Upravnega sodišča ni pravilna in ne temelji na zakoniti pravni podlagi ter krši Ustavo RS in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP). Smiselno predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Hkrati prosi za oprostitev plačila sodnih taks in vseh stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Na podlagi 3. odstavka 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo tako finančni položaj prosilca kot tudi drugi premoženjski pogoji, dodatno pa se po 1. odstavku 24. člena ZBPP pri presoji prošnje za dodelitev BPP kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi ugotovila, da tožnik v zadevi, v zvezi s katero je v konkretnem primeru zaprosil za odobritev brezplačne pravne pomoči nima verjetnega izgleda za uspeh in zato ni razumno sprožati nadaljnjega postopka v zvezi z upravnim sporom zoper odločbo Upravnega sodišča RS, opr. št. Bpp 65/2010 z dne 7. 6. 2010. Ker je ocenila, da tožnik v zadevi, v zvezi s katero je uveljavljal odobritev brezplačne pravne pomoči nima verjetnih izgledov za uspeh v upravnem sporu, je utemeljeno zaključila, da ni izpolnjen objektivni pogoj za odobritev BPP (24. člen ZBPP).

Tožnik v tožbi ugotovitev tožene stranke ne izpodbija, pač pa uveljavlja le, da je prejemnik socialne pomoči in zato upravičen do brezplačne pravne pomoči. Vendar določila ZBPP izrecno določajo, da morajo biti kumulativno izpolnjeni vsi z zakonom določeni pogoji, in sicer tako finančni, kot tudi drugi, objektivni pogoji. Tožena stranka je, po presoji sodišča pravilno, ugotovila, da tožnik sicer izpolnjuje finančni pogoj, vendar ne izpolnjuje objektivnega oziroma vsebinskega pogoja, zato je pravilna in na zakonu utemeljena njena odločitev, s katero je prošnjo tožnika zavrnila. Samo zaradi dejstva, da je tožnik prejemnik socialne pomoči, pa tožnik na podlagi citiranih določil ZBPP ne more pridobiti BPP, kot je pravilno navedla že tožena stranka v svoji obrazložitvi z razlogi, s katerimi se sodišče strinja in se zato nanje v celoti sklicuje, da se izogne ponavljanju (2. odstavek 71. člena ZUS-1).

Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen in da je tudi sama izpodbijana odločba pravilna ter na zakonu utemeljena.

Sodišče se ni še posebej opredeljevalo do tožnikovih navedb o tem, da odločitve Upravnega sodišča RS ne temeljijo na zakoniti podlagi ter da kršijo Ustavo RS in EKČP, ker so te navedbe nekonkretizirane. Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v tem upravnem sporu pa je stvar posebnega (upravnega) postopka.

V tožbi je tožnik predlagal tudi oprostitev plačila sodnih taks oziroma stroškov postopka. Na podlagi 4. odstavka 10. člena ZST-1 se v postopku za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača, zato sodišče tožnikov predlog šteje za brezpredmeten. Glede tožnikovega predloga za dodelitev BPP, ki ga uveljavlja v sami tožbi, pa sodišče le še pripominja, da je to predmet posebnega (upravnega) postopka, v katerem odločitev izda pristojni organ za brezplačno pravno pomoč, to je v konkretnem primeru tožena stranka, z upravnim aktom, zoper katerega je tožniku zagotovljeno sodno varstvo v (posebnem) upravnem sporu.