Jedro

V skladu z 71. členom ZDZdr lahko psihiatrična bolnišnica, če se zdravstveno stanje osebe toliko izboljša, da ni več razlogov za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom, slednjo še pred potekom roka iz sklepa sodišča odpusti. To pooblastilo je očitno upoštevala tudi PBV. Iz njenega dopisa z dne 16. 9. 20245 namreč izhaja njihovo obvestilo sodišču, da je bila zadržana A. A., rojena 31. 7. ..., dne 16. 9. 2024 odpuščena v domače okolje. Ker se zadržana ne nahaja več na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom, pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnica, ki se ne strinja z izrečenim časom zadržanja, s svojo pritožbo ne more več doseči zanjo ugodnejše odločbe. Za pritožbo tako nima več pravnega interesa.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se A. A., rojeno 31. 7. ..., zadrži v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice Vojnik (PBV) za dobo do enega meseca, šteto od 29. 8. 2024 dalje.

2.Proti sklepu se pravočasno pritožuje zadržana oseba (v nadaljevanju tudi pritožnica), ki vlaga laično pritožbo, brez navedbe pritožbenih razlogov. V pritožbi najprej izraža nestrinjanje z zaključkom, da je bila zadržana brez privolitve; navaja, da gre za njeno prostovoljno odločitev. V nadaljevanju se ne strinja z dolžino zadržanja, sklicujoč se na zakonsko pravico sina, da vidi mater po eno uro vsakotedensko v parku Vojnik, kjer ima dovoljene izhode, glede na dosedanje izvajanje stikov. Navaja, da ji gre dobro, da se drži hišnega reda in pravil.

3.Pritožba ni dovoljena.

4.Določba tretjega odstavka 51. člena Ustave Republike Slovenije (URS) določa, da nikogar ni mogoče prisiliti k zdravljenju, razen v primerih, ki jih določa zakon. V citirani določbi vsebovano načelo prostovoljnega zdravljenja dopušča z zakonom predvidene izjeme oziroma omejitve, kadar oseba zaradi narave svoje bolezni ni sposobna sama sprejeti voljne in zavestne odločitve o zdravljenju - za takšne primere ZDZdr določa, da sodišče v posebnem nepravdnem postopku nadomesti privolitev osebe za zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom, če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali če povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, pa je to ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti (prvi odstavek 39. člena ZDZdr). Če ne gre za takšen primer, nadomestitev privolitve osebe ni potrebna, ker je ta v takšno zdravljenje privolila, pod predpostavko, da je privolitev izraz svobodne volje, ki temelji na razumevanju položaja in je izoblikovana na podlagi primernega pojasnila o zdravstvenem stanju in zdravljenju osebe.1 V takšnem primeru sodni postopek ni potreben, vendar pa situacija zahteva potrebno pisno privolitev osebe, za katero pa pritožbeno sodišče v obravnavanem primeru ugotavlja, da iz spisa ne izhaja. Nasprotno, pritožnica z ničemer konkretnim na izpodbija zaključka iz točke 3 obrazložitve izpodbijanega sklepa o lastni izjavi, da se z zdravljenjem ne strinja.2 Zato je prvostopno sodišče na podlagi obvestila PBV3 pravilno uvedlo in vodilo postopek po določbah členov 53 - 68 ZDZdr, ki določa postopanje v primeru sprejema na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih.

5.Kadar je poseg v pravico do prostovoljnega zdravljenja nujno potreben, bodisi zaradi zavarovanja drugih oseb bodisi zaradi varstva osebe same (ogrožanje življenja, zdravja, povzročanje premoženjske škode), ki (nujno) potrebuje zdravljenje, je zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve osebe torej dopustno le pod zakonsko določenimi pogoji in z omejitvijo trajanja na najkrajši možni čas. Obstoju zakonskih pogojev pritožnica s pritožbenimi navedbami ne nasprotuje.4

6.V skladu z 71. členom ZDZdr lahko psihiatrična bolnišnica, če se zdravstveno stanje osebe toliko izboljša, da ni več razlogov za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom, slednjo še pred potekom roka iz sklepa sodišča odpusti. To pooblastilo je očitno upoštevala tudi PBV. Iz njenega dopisa z dne 16. 9. 2024 namreč izhaja njihovo obvestilo sodišču, da je bila zadržana A. A., rojena 31. 7. ..., dne 16. 9. 2024 odpuščena v domače okolje. Ker se zadržana ne nahaja več na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom, pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnica, ki se ne strinja z izrečenim časom zadržanja, s svojo pritožbo ne more več doseči zanjo ugodnejše odločbe. Za pritožbo tako nima več pravnega interesa,6 ki mora, ker je predpostavka za dovoljenost pritožbe, obstajati ne le ob njeni vložitvi, temveč tudi ob samem odločanju o pritožbi, zaradi česar vložena pritožba ni dovoljena,7 in jo je potrebno zavreči (1. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 ter členom 30/1 ZDZdr).8

-------------------------------

1Tako 36. člen ZDZdr.

2Kot to sicer izhaja tudi iz njenega zaslišanja na naroku dne 29. 8. 2024.

3Glej obvestilo na l. št. 1 - 2 spisa.

4Nasprotno, celo sama navaja prostovoljnost odločitve.

5Glej l. št. 35 spisa.

6Ta zanjo pomeni, da bi ji v primeru utemeljenosti pritožbe predstavljal konkretno in neposredno pravno korist.

7Določba četrtega odstavka 343. člena ZPP.

8Tudi sicer pa pritožnica z golim nestrinjanjem z odločitvijo o trajanju zadržanja, ob tem, ko ne zanika v izpodbijanem sklepu vsebovanih zaključkov o obdobju nujno potrebnega zdravljenja (točka 10 obrazložitve), pravilno temelječih na oceni v tem postopku določene izvedenke, glede na to, da gre za strokovne ugotovitve, ki sodijo v domeno medicinske stroke, medtem ko ostale pritožbene navedbe ne vplivajo na presojo, tudi sicer ne bi mogla uspešno izpodbiti pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa.