Jedro

Tožnica je zahtevala plačilo zneska 10.000 DEM v tolarski vrednosti. Kot vrednost spornega predmeta je navedla tolarsko vrednost tega zneska, ki ga je na dan vložitve tožbe preračunala na 970.000 SIT. Glede na takšno vrednost spornega predmeta revizija ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo plačilo zneska 10.000 DEM v tolarski vrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 1.12.1997 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega zneska od 1.12.1997 dalje do plačila. Odločilo je še o pravdnih stroških. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje vlaga revizijo toženec. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Revizijskemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da njegovi pritožbi ugodi in tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da sodbi sodišča druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo obravnavanje. Priglaša stroške.

Revizija je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki je naperjeno proti pravnomočni sodni odločbi in je dovoljeno samo v primerih, ki jih zakon posebej določa. Po določilu drugega odstavka 367. člena ZPP je revizija zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje dovoljena v premoženjskih sporih samo, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT. Za zadostitev temu zakonskemu pogoju mora biti zato najprej vrednost tožbenega zahtevka višja od navedenega zneska. V prvem odstavku 39. člena ZPP je nadalje določeno, da se tedaj, ko je za ugotovitev stvarne pristojnosti, pravice do revizije ali v drugih primerih, odločilna vrednost spornega predmeta, vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka (prvi odstavek 39. člena ZPP). Pri tem je odločilna vrednost v času vložitve tožbe, saj spreminjanje vrednosti denarja v razmerju do tuje valute ne vpliva na dovoljenost revizije.

V tem primeru je tožnica zahtevala plačilo zneska 10.000 DEM v tolarski vrednosti. Kot vrednost spornega predmeta je navedla tolarsko vrednost tega zneska, ki ga je na dan vložitve tožbe preračunala na 970.000 SIT. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe torej znaša 970.000 SIT. Glede na takšno vrednost spornega predmeta revizija ni dovoljena, zato jo je revizijsko sodišče po 377. členu ZPP zavrglo, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje (374. člen ZPP).