Jedro

Tožba je bila vložena 25.3.1993. Izpodbijani del pravnomočne sodbe znaša 22.707,73 SIT, kar je po veljavnem 2. odst. 382. čl. ZPP (Ur. l. RS 55/92) premalo, da bi bila revizija dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je deloma ugodilo tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo plačilo 22.707,73 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 25.3.1993 dalje. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, potem ko je zavrnilo pritožbi tožene stranke in stranskega intervenienta.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga stranski intevenient zaradi zmotne uporabe materialnega prava pravočasno revizijo. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi ter zadevi vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Revizija ni dovoljena.

Toženi stranki je naloženo plačilo 22.707,73 SIT (z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 25.3.1993 dalje - te za presojo dovoljenosti revizije niso pomembne, 2. odst. 35. čl. ZPP). Ta znesek v konkretnem primeru predstavlja vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki je odločilna za presojo dovoljenosti revizije po 2. odst. 382. čl. ZPP. Z 2. odst. 382. čl. je kot mejna vrednost spornega predmeta, od katere je odvisna dovoljenost revizije v konkretnem primeru (tožba je bila vložena 25.3.1993), predpisana vrednost v znesku, ki presega 80.000,00 SIT (Zakon o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov, Ur.l. RS 55/92). Ta znesek pa glede na povedano presega znesek, ki je v tem revizijskem postopku lahko sporen in ki znaša, kot je bilo že zapisano 22.707,73 SIT. Glede na navedeno je revizijsko sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (392. čl. ZPP).