23. 1. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa odvetniška družba B. in partnerji, o. p., d. n. o, Z., na seji senata 9. januarja 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1487/06 z dne 8. 11. 2006 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 1627/2006 z dne 6. 9. 2006 in z odločbo Ministra za pravosodje š. 110-2/2006 z dne 16. 6. 2006 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnica ni bila izbrana na razpisu Ministrstva za pravosodje, ki je razpisalo 7 prostih notarskih mest v Ljubljani. Njena tožba, s katero je izpodbijala odločbo Ministra o imenovanju notarjev, je bila zavrnjena. Zavrnjena je bila tudi njena pritožba na Vrhovno sodišče.

2.Z ustavno pritožbo pritožnica izpodbija v izreku navedene odločbe in zatrjuje kršitev pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave). V utemeljitev tega očitka navaja, da iz izpodbijane odločbe Ministra za pravosodje (v nadaljevanju Minister) ni razvidno, ali je komisija za izvedbo izbirnega postopka (v nadaljevanju Komisija), ki jo Minister imenuje na podlagi tretjega odstavka 10.a člena Zakona o notariatu (Uradni list RS, št. 4/06 – ur. p. b. in 115/06 – v nadaljevanju ZN) ugotavljala oziroma ugotovila, če kandidati za notarja izpolnjujejo pogoj iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN, to je, da so vredni javnega zaupanja za opravljanje notariata. Pritožnica zatrjuje, da je zaradi navedenega odločbo Ministra v tem delu šteti kot neobrazloženo, zaradi česar ni mogla učinkovito uveljavljati pravnega sredstva. Navaja tudi, da je te očitke uveljavljala v tožbi v upravnem sporu, vendar nanje Upravno sodišče ni odgovorilo. Meni, da iz argumentov, ki jih navaja to sodišče (zgolj imenovanje Komisije, posredovanje njenega mnenja Ministru, opravljeni razgovori s kandidati), ni mogoče sklepati na to, da je Komisija, ki jo je imenoval Minister, v okviru zaupanega ji izbirnega postopka, dejansko preverjala tudi izpolnjevanje pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN. Ker je šele Vrhovno sodišče povedalo, da ugotavljanje izpolnjevanja tega pogoja izhaja iz konkretnih navedb v mnenju, ki ga je Komisija dala Ministru, pritožnica vse do takrat tega ni mogla preveriti, in zato ni imela na razpolago učinkovitega pravnega sredstva.

3.Pritožnica tudi predlaga, naj Ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje odločbe Ministra.

B.

4.Ustavno sodišče je že večkrat povedalo (tako v odločbi št. U-I-98/91 z dne 10. 12. 1992, OdlUS I, 101), da smisel pravice do pravnega sredstva ni le v tem, da posamezniku zagotavlja vložitev takega sredstva, pač pa predvsem v tem, da s tem dejanjem učinkovito brani in varuje svoje pravne interese. Ta pravica pa je učinkovito varovana takrat, kadar so odločbe, zoper katere se vlagajo pravna sredstva, ustrezno obrazložene. Obrazložene morajo biti v tolikšni meri, da vsaka stranka lahko ugotovi svoj položaj in položaj drugih strank v postopku, ter bistvene podlage, na katerih temeljijo odločitve, tako, da lahko ob morebitni neugodni odločitvi zanjo, vlaga učinkovita pravna sredstva.

5.Kot ugotavljata obe sodišči, je Minister o imenovanju notarjev odločil po tem, ko mu je Komisija po zaključenem izbirnem postopku posredovala svoje mnenje. To mnenje je sestavni del upravnega spisa in po drugem odstavku 10.a člena ZN vsebuje tudi ugotovitev, ali kandidati izpolnjujejo pogoj iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN. Minister na mnenje Komisije ni vezan. Izpodbijani odločbi Ministra, ki iz mnenja podrobno povzame le tiste ugotovitve Komisije, ki kažejo na različno strokovno usposobljenost kandidatov, ne pa (kot opozarja tudi Vrhovno sodišče) skupne ugotovitve, da za nobenega od kandidatov ni mogoče sklepati, da ne izpolnjuje pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN, ni mogoče očitati neobrazloženosti in zato kršitve 25. člena Ustave. Ta ugotovitev velja toliko bolj, ker je pred izvršenim izbirnim postopkom že Ministrstvo za pravosodje ugotavljalo, da vsi kandidati (razen dveh) izpolnjujejo razpisne pogoje, med katerimi je tudi prej navedeni pogoj, da je kandidat vreden javnega zaupanja za opravljanja notariata. Pritožnica je lahko iz obrazložitve izpodbijane odločbe Ministra ugotovila svoj položaj in položaj drugih kandidatov, pa tudi podlago za izbiro notarjev. Neutemeljen pa je tudi očitek o neobrazloženosti sodbe Upravnega sodišča. To je vpogledalo v upravni spis in pritožnici pojasnilo, da podrobnejše navedbe v odločbi Ministra glede izpolnjevanja pogojev za imenovanje za notarja niso bile potrebne, ker je Minister odločil po prejemu mnenja Komisije, ki za nobenega od kandidatov ni ugotovila, da ne bi izpolnjeval teh pogojev.

6.Pritožnica zatrjuje, da je šele po odločitvi Vrhovnega sodišča izvedela, kaj je bila podlaga za ugotovitev, da imenovani notarji izpolnjujejo pogoj iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN, in da šele od tega trenutka dalje razpolaga s podlagami za učinkovito pravno sredstvo. Ta očitek ne drži. Vrhovno sodišče s tem, ko je konkretno navedlo del mnenja Komisije, iz katerega izhaja, da Komisija pri nobenem od kandidatov ni ugotovila neizpolnjevanja pogojev za imenovanje za notarja, ni opredelilo nove podlage, ki bi jo Minister pri imenovanju notarjev moral upoštevati. Ugotovitev Vrhovnega sodišča izhaja namreč iz istih podlag, kot sta jih pri svojih odločitvah navedla že Minister in Upravno sodišče. Zaradi tega se pokaže kot neutemeljen tudi očitek, da je pravico do pravnega sredstva kršilo tudi Vrhovno sodišče. K vsemu povedanemu pa je treba dodati še, da pritožnica v celotnem postopku, vključno z ustavno pritožbo, ne navaja razlogov, zaradi katerih bi imenovani notarji ne izpolnjevali pogoja, da so vredni javnega zaupanja.

7.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodnici Wedam Lukić, ki je bila v tej zadevi izločena. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan