Jedro

Zavezanec za davek od dobička iz kapitala je, kdor je prodal nepremičnino pred potekom treh let od njene pridobitve in če je prodajna vrednost višja kot valorizirana vrednost nepremičnine v času pridobitve. Za odplačni pravni posel se v takem primeru šteje (ne glede na poimenovanje pogodbe) tudi plačilo v obliki izvedenih investicijskih del s strani kupca v korist prodajalca.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo Izpostave Republiške uprave za javne prihodke z dne 16.3.1995, s katero ji je bil od prodaje lastniškega deleža podstrešja odmerjen davek od dobička iz kapitala v višini 71.439,00 SIT. Svojo odločitev tožena stranka utemeljuje z določbami 58. in 59. člena Zakona o dohodnini in določbo 1. člena Uredbe o načinu valorizacije vrednosti nepremičnine pri davku od dobička iz kapitala in navaja, da je iz podatkov spisa razvidno, da je tožnica, kot solastnica podstrešja več stanovanjske stavbe na že prej omenjeni ulici dne 30.11.1994, skupaj z drugimi solastniki, sklenila menjalno pogodbo z investitorjem, s katero je dovolila preureditev skupnega podstrešja s površino 103,14 m2 v posamezne stanovanjske enote v etažni lastnini in te izročila v last in posest investitorju.

Investitor se je zavezal tožnici in ostalim solastnikom v zameno za vrednost podstrešnih prostorov v višini 3.383.713,98 SIT izvesti skupno dogovorjena investicijska dela do višine navedene vrednosti. Tožnica je svoj delež podstrešja pridobila na podlagi kupoprodajne pogodbe o prodaji stanovanja z dne 16.12.1991, s katero je od Inštituta odkupila stanovanje in pridobila pravico souporabe skupnih delov in naprav ter funkcionalnega zemljišča v deležu, ki pripada temu stanovanju za 338.268,00 SIT. Tožničin delež podstrešja (seznam izračunanih deležev z dne 28.11.1994) znaša 9,0145%. Prvostopni organ je v odmernem postopku od prometne vrednosti tožničinega deleža podstrešja v višini 317.093,00 SIT odštel valorizirano vrednost nepremičnine v času pridobitve v višini 78.961,62 SIT. Od razlike v znesku 238.131,38 SIT pa je po veljavni stopnji 30 % odmeril davek od dobička iz kapitala v znesku 71.439,00 SIT. V odmernem postopku je davčni organ sklenjen pravni posel, gledano z vsebinskega vidika (da gre za odplačni pravni posel, pri čemer je odplatek za odstopljeni solastninski delež investitor poravnal z opravljenimi investicijskimi deli), štel za prodajo, ne glede na to, ali je bila kupnina izplačana v denarju ali v opravljenih storitvah. Ker je tožnica odtujila svoj delež podstrešja pred potekom treh let od pridobitve in je vrednost sorazmernega deleža investicije, ki jo je s tem pridobila in ki z vidika izvajanja Zakona o dohodnini predstavlja prodajno vrednost nepremičnine, višja kot valorizirana vrednost njenega deleža nepremičnine v času pridobitve, je tožnica zavezanka za davek od dobička iz kapitala.

Tožnica s tožbo v upravnem sporu izpodbija navedeno odločbo, ker se ne strinja z odločitvijo tožene stranke, da si je pridobila navedeni dobiček iz kapitala. Sama je na sodišču podpisala samo "polo, da soglaša oziroma da se odpove oziroma utesni za podstrešne prostore v zamenjavo za popravilo strehe, žlebov in ostalega." Vendar s tem ni podpisala, da navedeni solastni del postrešja proda. Podjetje - investitor je po njenem mnenju zlorabil navedeno podpisano soglasje. Meni, da so stanovalci oguljufani, saj je vrednost odsvojenega podstrešja večja od vrednosti, ki so jo stanovalci pridobili z deli, opravljenimi s strani investitorja. Popravilo hiše, kot generalni remont, ne more biti obdavčeno, sama pa ni pridobila nikakršnih finančnih sredstev in tudi ni izpolnila nikakršne napovedi za odmero davka. Stanovanje, ki ga je kupila, je veliko 47 m2, z drvarnico in prostorom za ozimnico, kar znaša skupaj 52 m2 in to je tudi plačala. Če bi v naprej vedela, da bo morala plačati davek, se prav gotovo ne bi odločila za rekonstrukcijo. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožba ni utemeljena.

V stvari gre za vprašanje, ali je menjalno pogodbo, kot so jo poimenovali pogodbeniki in s katero je bilo podjetju - investitorju prenešeno v last in posest podstrešje v solasti etažnih lastnikov več stanovanjske stavbe, to pa se je zavezalo, da bo v zameno za vrednost podstrešnih prostorov izvedlo v pogodbi dogovorjena investicijska dela v korist solastnikov do višine dogovorjene vrednosti, šteti za odplačno pogodbo, torej pogodbo, s katero je bila dejansko izvršena prodaja navedenega podstrešja in z njo, kot je ugotovil davčni organ, dosežen tudi dobiček iz kapitala. Sodišče se v tem primeru pridružuje stališču tožene stranke, da je davčni organ v odmernem postopku dolžan glede na vsebino pravnega posla presoditi, za kakšno vrsto prenosa nepremičnine gre, ne glede na poimenovanje pogodbe. Po presoji sodišča je upravni organ v tem primeru pravilno sklepal, da je navedeni pravni posel med solastniki podstrešja, ki so svoje solastninske deleže podstrešja odstopili v last in posest prej navedenemu investitorju za odplatek, izražen v investicijskih delih, za katere se je zavezal investitor, šteti za odplačni pravni posel. V postopku odmere davka od dobička iz kapitala je pravno pomembna predvsem okoliščina, ali je bil s pravnim poslom (prodajo ali zamenjavo) dosežen dobiček. Torej v konkretnem primeru, ali je tožnica z izročitvijo svojega solastninskega deleža na podstrešju v last in posest investitorju v zameno za izvedbo v pogodbi dogovorjenih investicijskih del, izraženih v denarju tudi v korist tožnice, pred potekom treh let od dneva, ko je ta delež pridobila, dosegla dobiček.

Po določbi 58. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93 in 7/95) je zavezanec za davek od dobička iz kapitala fizična oseba s stalnim prebivališčem na območju Republike Slovenije, ki med drugim dosega dobiček s prodajo nepremičnin, ne glede na to, ali so bile prodane v spremenjenem ali nespremenjenem stanju, če je bila prodaja izvršena pred potekom treh let od dneva, ko je bilo nepremično premoženje pridobljeno, zmanjšan za davke, ki jih je plačal zavezanec; davek se ne plača, če se od prodaje ne plača davek na promet nepremičnin. Zavezanec za davek od dobička iz kapitala je tudi fizična oseba, ki pri zamenjavi nepremičnin doseže dobiček, če od pridobitve nepremičnine do njene zamenjave še niso pretekla tri leta. Ker v stvari ni sporno, da od pridobitve nepremičnine do njene prodaje še niso potekla tri leta, je upravni organ potem, ko je v postopku ugotovil, da je bil z opravljenim pravnim poslom dosežen dobiček, ravnal v skladu z zakonom, ko je z odločbo odmeril davek od dobička iz kapitala. Tožbena trditev, da tožnice, ki je podpisala "polo, da soglaša oziroma da se odpove podstrešnim prostorom v zamenjavo za popravilo strehe, žlebov in ostalega", ni nihče opozoril, da s tem daje dejansko soglasje za prodajo podstrešja, na ta postopek ne more vplivati. V tem postopku je pravno pomembna le okoliščina, da je tožnica odplačno odsvojila svoj delež podstrešja, preden so potekla tri leta od pridobitve tega deleža (ne glede na to, ali je kot plačilo za to prejela denar ali storitev, ovrednoteno v denarni vrednosti) in je s tem pravnim poslom dosegla dobiček.

Tožnica sicer trdi, da dobička ni dosegla, vendar podatki iz izpodbijane odločbe, ki pa jih tožnica izrecno ne izpodbija, kažejo, da je z navedenim pravnim poslom bil dosežen dobiček. Sodišče še pripominja, da okoliščina, ki jo tožnica navaja, in sicer, da je vrednost odsvojenega podstrešja večja od vrednosti, ki so jo solastniki, med njimi tudi tožnica, pridobili z deli, ki jih je v zameno za to opravil investitor, je v tem postopku brez pravnega učinka. Tudi ne drži trditev, da je upravni organ obdavčil popravilo hiše. Upravni organ je obdavčil le dobiček, ki je nastal z odprodajo deleža podstrešja pred potekom treh let od njegove pridobitve.

Navedbe, da tožnica ni izpolnila nikakršne napovedi za odmero navedenega davka, sodišče ni obravnavalo, ker je tožnica v pritožbi ni uveljavljala. Sodišče v upravnem sporu preizkusi le zakonitost izpodbijanega upravnega akta. Zato ne more upoštevati novih dejstev oziroma dokazov, ki jih tožnica v upravnem postopku ni navajala in jih prvič navaja šele v tožbi. Preizkus zakonitosti upravnega akta pomeni le preizkus tistih dejstev in okoliščin, ki jih je imel na voljo organ ob izdaji izpodbijanega upravnega akta.

Glede na vse navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena. Zato jo je zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).