Jedro

V postopkih po ZPVAS se članom ponovno vzpostavljene in organizirane agrarne skupnosti lahko vračajo le tiste pravice in tisti obseg pravic, ki so bile odvzete članom nekdanje agrarne skupnosti. Če ne gre za identične pravice članov nekdanje agrarne skupnosti, člani sedanje agrarne skupnosti po določbah ZPVAS o vračanju premoženjskih pravic niso aktivno legitimirani za vrnitev teh pravic.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, prva točka izreka izpodbijane sodbe se spremeni tako, da se tožbi ugodi in se delna odločba Upravne enote Kamnik z dne 8. 6. 2009 odpravi in se zadeva vrne prvostopenjskemu upravnemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka tega upravnega spora v znesku 758,40 EUR v 15 dneh.

III. Stranke z interesom same trpijo svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v 1. točki izreka na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo Upravne enote Kamnik z dne 8. 6. 2009, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 15. 10. 2009. Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila revidentkino pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa, s katero je ta med drugim odločil, da se v korist tam navedenih bivših članov Agrarne skupnosti AA (v nadaljevanju AA) kot skupna lastnina vrnejo tam navedene nepremičnine v k. o. B. 2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da je v tem primeru sporno, ali je podana aktivna legitimacija za vložitev zahteve za vračilo odvzetega premoženja po Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (v nadaljevanju ZPVAS) glede na obravnavani subjekt ter vrsto in obseg odvzetih ter sedaj vzpostavljenih premoženjskih pravic. Prvostopenjski upravni organ je pravilno štel, da je bila zahteva za vračilo odvzetega premoženja po ZPVAS vložena s strani upravičene osebe, ker jo je pravočasno, dne 28. 11. 1995, vložil član ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti AA. Člani nekdanje agrarne skupnosti AA so bili skupni lastniki premoženja, ki je bilo v zemljiški knjigi vpisano na AA, z vzpostavljenimi deležnimi pravicami zaradi upravljanja in uživanja skupnega premoženja. V času vložitve zahteve za vračilo so bile premoženjske pravice ponovno vzpostavljene in organizirane agrarne skupnosti urejene kot solastnina članov, kar je razvidno iz predloženega Sporazuma o ponovni vzpostavitvi AA (v nadaljevanju Sporazum), iz česar sledi, da obseg in vrsta pravic članov ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti nista bila identična s premoženjskimi pravicami nekdanje agrarne skupnosti, ki so jih imeli njeni člani ob odvzemu. S popravkom Sporazuma z dne 8. 6. 2006, overjenega pri notarju dne 5. 10. 2006, pa je bilo besedilo prvotnega Sporazuma z dne 24. 6. 1994 spremenjeno tako, da se je ponovno vzpostavila AA kot skupnolastniška skupnost članov, s čimer pa sta obseg in vrsta pravic članov sedanje AA identična s premoženjskimi pravicami, ki so jih imeli člani nekdanje AA, in je zato mogoče njihovo vračilo po ZPVAS. Navedenega popravka Sporazuma pa tudi ni bilo treba posredovati upravnemu organu za vpis v register agrarnih skupnosti, saj Pravilnik o bistvenih sestavinah pravil agrarne skupnosti ter o vsebini registra agrarnih skupnosti in njihovih članov (v nadaljevanju Pravilnik) tega ne določa. 3. Revidentka glede dovoljenosti revizije uveljavlja vse razloge iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Sklicuje se na sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 413/2008 z dne 14. 4. 2010, ki se nanaša na isto pravno vprašanje. Revizijo vlaga zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu. Ugovarja aktivno legitimacijo AA za uveljavljanje zahteve za vrnitev premoženja nekdanje AA in zakonsko prekluzijo za aktivnosti, ki bi sicer omogočile vodenje postopka. Prvotna AA je bila skupnolastniška agrarna skupnost, sedanja AA pa je bila ob vložitvi zahteve za vračilo premoženja in še po 30. 6. 2001 vzpostavljena kot solastniška agrarna skupnost. Predlaga, da Vrhovno sodišče RS reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da odpravi odločbi prvostopenjskega in drugostopenjskega organa in v tem obsegu vrne zadevo prvostopenjskemu organu oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo prereka vse navedbe v reviziji iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe, in predlaga, da Vrhovno sodišče RS revizijo kot neutemeljeno zavrne.

5. Člani AA, prizadete stranke v tem upravnem sporu, so na revizijo odgovorili v več vlogah, in sicer po odvetniku B. B. z vlogo z dne 11. 8. 2010, C. C. po odvetniški družbi Č. z vlogo z dne 6. 8. 2010 ter D. D. z vlogo z dne 30. 7. 2010. V navedenih odgovorih Vrhovnemu sodišču predlagajo, da revizijo kot neutemeljeno zavrne. Navajajo, da je treba upoštevati celovitost predloženih ustanovnih aktov AA ter da se v register agrarnih skupnosti ne vpisuje lastninsko razmerje. Ustanovne akte AA so sproti usklajevali z navodili upravnih organov, ki pa so jih šele v letu 2006 opozorili na dopolnitev v zvezi z lastninskimi odnosi. Trdijo še, da je sporazum o ponovni vzpostavitvi AA posredno že ves čas temeljil na skupni lastnini, saj je v pravilih (statutu) agrarne skupnosti izrecno navedeno, da se v pisnih pravilih agrarne skupnosti zapišejo nekdanje pravice, dolžnosti in odgovornosti. Navedba solastniške narave lastninskih razmerij je glede na siceršnjo vsebino sporazuma in pravil le spodrsljaj pri zapisu. Predlagajo, da Vrhovno sodišče revizijo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo. Priglašajo stroške revizijskega postopka.

6. Revizija je utemeljena.

7. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed pogojev za njeno dovoljenost. Po presoji Vrhovnega sodišča RS je v obravnavani zadevi podan razlog za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj odločba prvostopenjskega sodišča odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev. To je vprašanje, ali so bili člani ponovno vzpostavljene in organizirane agrarne skupnosti AA aktivno legitimirani za vložitev zahteve in ali gre za identične premoženjske pravice, kot so jih imeli člani nekdanje AA.

8. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

9. O identičnem pravnem vprašanju je Vrhovno sodišče že odločalo, in sicer s sodbo X Ips 413/2008 z dne 14. 4. 2010, ki se je prav tako nanašala na ponovno vzpostavitev AA.

10. ZPVAS ureja ponovno vzpostavitev in organiziranje agrarnih skupnosti ter vračanje premoženja in pravic, ki so bile agrarnim skupnostim odvzete po tam navedenih predpisih (1. člen). Ponovna vzpostavitev in organiziranje agrarnih skupnosti je urejena v drugem poglavju zakona (2. do 7. člen), vračanje premoženjskih pravic članom agrarnih skupnosti, organiziranih po tem zakonu, pa v tretjem poglavju (8. do 12. člen). Gre za dva samostojna in ločena upravna postopka, pri čemer je ponovno organizirana agrarna skupnost po ZPVAS pogoj za vrnitev premoženjskih pravic njenim članom. Iz določb navedenega zakona izhaja, da mora biti izkazana istovetnost odvzetih, zahtevanih in vrnjenih pravic v istovetno urejeni ponovno vzpostavljeni agrarni skupnosti (8. člen ZPVAS). V postopkih po ZVPAS se torej članom ponovno vzpostavljene in organizirane agrarne skupnosti lahko vračajo le tiste pravice in tisti obseg pravic, kot so bile odvzete članom nekdanje agrarne skupnosti.

11. V obravnavanem primeru je bila agrarna skupnost AA (kot je razvidno iz dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku) ustanovljena dne 24. 6. 1994 s podpisom in overitvijo Sporazuma ustanovnih članov pri Okrajnem sodišču v Kamniku in vpisana v register agrarnih skupnosti na podlagi odločbe Upravne enote Kamnik z dne 15. 5. 1995. Ponovno vzpostavljena in organizirana je bila kot solastniška agrarna skupnost, čeprav so imeli člani nekdanje AA na odvzetem premoženju skupno lastnino z vzpostavljenimi deležnimi pravicami zaradi upravljanja in uživanja skupnega premoženja. To pa pomeni, da obseg in vrsta pravic članov ponovno vzpostavljene AA nista bila identična s premoženjskimi pravicami, ki so jih imeli člani nekdanje AA ob njihovem odvzemu. Navedeno "pomanjkljivost", kot je to označil prvostopenjski upravni organ v svoji odločbi, so člani AA "popravili" s "Popravkom sporazuma o ponovni vzpostavitvi AA" z dne 8. 6. 2006 s tem, da ta popravek sporazuma velja od dne sklenitve Sporazuma dne 24. 6. 1994 dalje. Z navedenim popravkom je bilo besedilo prvotnega Sporazuma z dne 24. 6. 1994, ki je bil podlaga za vpis v register agrarnih skupnosti, spremenjeno tako, da se je vzpostavila AA kot skupnolastniška skupnost članov agrarne skupnosti.

12. Že v navedeni zadevi je Vrhovno sodišče presodilo, da se s popravkom ne more za nazaj popravljati vsebine listine, ki je bila podlaga za ponovno vzpostavitev in organiziranje AA v drugem že pravnomočno končanem upravnem postopku. Nepravilnosti, ki je nastala v postopku ponovne vzpostavitve agrarne skupnosti, namreč ni mogoče sanirati v postopku vračanja premoženjskih pravic članom. Zato je utemeljen revidentkin ugovor, da člani sedanje AA po ZPVAS niso aktivno legitimirani za vračilo premoženjskih pravic. AA je bila namreč ponovno organizirana in vpisana v register agrarnih skupnosti kot solastniška agrarna skupnost, njenim članom pa je bila z delno odločbo, ki je predmet presoje v tem upravnem sporu, vrnjena skupna lastnina na nepremičninah. To pa pomeni, da obseg in vrsta pravic članov sedanje AA nista identična s premoženjskimi pravicami, ki so jim imeli člani nekdanje AA.

13. Iz prvega in tretjega odstavka 1. člena ZPAVS izhaja, da se po tem zakonu vračajo le tiste premoženjske pravice članov agrarne skupnosti, kot so jim bile odvzete, in sicer upoštevaje, ali je šlo za solastniška ali skupnolastniška razmerja med člani nekdanje agrarne skupnosti. Določitev lastniških razmerij med člani je ključna za presojo identitete ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti s prejšnjo. Sporazum o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti in pravila morajo zato vsebovati tudi ureditev lastniških razmerij med člani. Iz navedenega izhaja, da je sprememba iz solastninske v skupnolastninsko agrarno skupnost vsebinska sprememba, ki je ni možno opraviti zgolj s "popravkom" navedenega Sporazuma, ki naj bi saniral stanje za nazaj. Člani AA bi morali, če bi želeli doseči identičnost odvzetih in vrnjenih premoženjski pravic, skleniti novo pogodbo, sporazum o spremembi prvotnega Sporazuma o ponovni vzpostavitvi AA, ki pa bi veljal od dneva njegove sklenitve.

14. Glede na to, da je v Sporazumu, s katerim je bila AA ponovno ustanovljena, izrecno navedeno, da se ta vzpostavlja kot solastniška agrarna skupnost članov, niso utemeljene navedbe članov AA v odgovorih na revizijo, da je ta navedba v Sporazumu pomotna in da je skupnolastniško razmerje razvidno že iz pravil (statuta). Iz omemb „skupnega“ premoženja v zadnji alineji 5. člena ter v 37. in 38. členu Pravil namreč ne izhaja, da gre skupnolastniško razmerje med člani ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti. Po določbi 12. točke prvega odstavka 2. člena Pravilnika morajo pravila agrarne skupnosti v primeru, če gre za skupno lastnino, vsebovati tudi kriterije za določitev deležev članov agrarne skupnosti. Takšnih kriterijev pa pravila AA, kot so bila sprejeta ob njeni ustanovitvi, ne vsebujejo, česar stranke z interesom niti ne zatrjujejo.

15. Odločitev o aktivni legitimaciji vlagateljev zahtevka pomeni meritorno odločitev o utemeljenosti zahtevka glede na določene vlagatelje, zato niso utemeljene trditve strank z interesom, da je bilo o tem vprašanju že odločeno z overovitvijo aktov o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti pri takrat za to pristojnem sodišču. 16. Ker glede na navedeno v obravnavani zadevi ne gre za identične pravice članov nekdanje AA, člani sedanje AA po določbah ZPVAS o vračanju premoženjskih pravic, niso aktivno legitimirani za vrnitev teh pravic. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je zato Vrhovno sodišče RS na podlagi prvega odstavka 94. člena ZUS-1 reviziji ugodilo, 1. točko izreka izpodbijane sodbe spremenilo tako, da je tožbi ugodilo, in je delno odločbo prvostopenjskega upravnega organa na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo v tem obsegu, skladno s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1, vrnilo prvostopenjskemu upravnemu organu v ponoven postopek. Prvostopenjski upravni organ je pri tem vezan na pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS glede uporabe materialnega prava (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

17. Na revizijski razlog bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu Vrhovno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, zato morajo biti revizijski očitki v zvezi s postopanjem sodišča prve stopnje konkretizirani, tega pa revident v obravnavani zadevi ni storil. Zato Vrhovno sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.

K 2. točki izreka:

18. Ker je revidentka uspela z revizijo, ji je tožena stranka dolžna na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 povrniti stroške postopka v skupnem znesku 758,40 EUR (350,00 EUR za postopek na prvi stopnji po prvem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, 282,00 EUR za postopek z revizijo po tar. št. 3300 v zvezi z drugim odstavkom 25. člena ZOdvT, in 20 % DDV od odvetniških stroškov v znesku 126,40 EUR), v 15 dneh od izdaje sodbe.

K 3. točki izreka:

19. Odločitev o stroških postopka za stranke z interesom temelji na določbi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.