Jedro

Starost otrok sama po sebi ne izkazuje, da je po osemmesečni prekinitvi stikov za zagotovitev koristi otroka (nujno) potrebna takojšnja vzpostavitev ureditve, po kateri otrok čim bolj enakomerno preživlja čas z enim in drugim staršem. Med pomembnimi za presojo so tudi okoliščine, ki so privedle do prekinitve stikov (in so bile ovrednotene v sklepih o izreku ukrepa prepovedi približevanja).

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1) zavrnilo predlagateljev predlog za izdajo začasne odredbe (I. točka izreka), (2) zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe (II. točka izreka), (3) uredilo stike med očetom in hčerama tako, da se v treh mesecih od izdaje sklepa izvajajo tako, da sta pri očetu vsak drugi vikend izmenjaje enkrat v soboto in enkrat v nedeljo, prevzamejo in pripeljejo pa ju predlagateljevi starši, in da v tednu, ko ni stikov, petnajstminutni telefonski stik ob sobotah zvečer (III. točka izreka), (4) da je CSD dolžan pred iztekom trimesečnega obdobja podati oceno in mnenje o postopnem širjenju ali zmanjšanju obsega stikov (IV. točka izreka), (5) da se za primer kršitve obveznosti izvajanja oziroma omogočanja stikov izreče denarna kazen (V. točka izreka), (6) da začasna odredba velja do drugačne odločitve sodišča oziroma tri mesece od izdaje sklepa in da pritožba ne zadrži njene izvršitve (VI. in VII. točka izreka) in (7) da bodo stroški v zvezi z začasno odredbo odmerjeni s končnim sklepom (VIII. točka izreka).

2.Oče v pritožbi zoper I., III. in IV. točko izreka navedenega sklepa uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka.

2.Ugotovitve v izpodbijanem sklepu utemeljujejo ugoditev njegovemu predlogu za izdajo začasne odredbe. Končna odločitev je z njimi v nasprotju. Hčeri sta vse življenje živeli z njim; do njiju ni sovražen in ju ne ogroža; neizmerno ju ima rad in ju pogreša; enaki so tudi njuni občutki do njega. Razlog za desetmesečno pretrganje stikov je zgolj v sklepu o prepovedi približevanja zaradi razmerij med udeležencema, ki sta ga bili hčeri prisiljeni spoštovati. Zaveda se, da je ukrep povzročil sam, a ima kljub temu pravico do izvajanja starševske skrbi in družinskega življenja. Sprejeta ureditev stikov, zavrnitev predloga, da bi bili z njim za božič ali vsaj za novo leto in poročilo CSD šele po dveh mesecih in treh tednih čuti kot kaznovanje njega in hčera. Razlogi za tako hudo omejitev stikov niso jasni. Tudi mnenje CSD v tem delu ni razumno obrazloženo. Vendarle ne gre za majhna otročka, ki na očeta ne bi bila navajena. Poleg tega je CSD že pred petimi meseci zavzel stališče, da je stike treba urediti čim prej. Katere "trenutne okoliščine oziroma dejstvo izrečenega ukrepa prepovedi približevanja" in zakaj naj bi utemeljevali omejitev, CSD ni pojasnil. Tako skromni stiki odtujevanja ne bodo zmanjšali. Po mnenju CSD občutki strahu pri nasprotni udeleženki najverjetneje ne odsevajo trenutne realnosti in je predlagatelj razumel in sprejel, da ravnanja, zaradi katerih mu je bil izrečen ukrep, niso bila dopustna. Od odselitve zaradi ukrepa je minilo enajst mesecev. Sprejel je razpad partnerske zveze. Uredil si je stanovanjski problem. Hčera zagotovo ne bo obremenjeval z zadevami iz preteklega partnerskega odnosa. Zaveda se, da bi ju z govorjenjem čez mamo in poizvedovanjem o njej spravil v stisko.

2.Kritika glede izvrševanja stikov v tednu, ko dela v nočni izmeni, ni utemeljena. Nasprotna udeleženka predlogu ni ugovarjala, sodišča pa ga o tem ni vprašalo. Hčeri bi spali in njegove odsotnosti ne bi opazili. V stanovanju ne bi bili sami, ker bi se dogovoril za navzočnost svojih staršev. Za zajtrk in odhod v šolo bi lahko poskrbel sam.

2.Za primer, da pritožbeno sodišče ne bo ugodilo predlagani začasni odredbi, opozarja, da je CSD v mnenju predvidel, da se stiki lahko razširijo že pred potekom treh mesecev in ne šele po treh mesecih, kot je predvideno v izpodbijanem sklepu. Z odločitvijo o trajanju začasne odredbe je podaljšalo ukrep prepovedi približevanja hčerama prek 12 mesecev. Tudi v primeru pravočasne podaje mnenja CSD bo sodišče potrebovalo več mesecev za izdajo nove začasne odredbe. Pravica do sojenja v razumnem roku mu je bila kršena že zaradi izdelave sklepa po izteku roka in določitve prvega stika več kot mesec dni po zaključku naroka. Postopek se bo podaljšal tudi zaradi upokojitve sodnice in dodelitve zadeve novemu sodniku.

2.Odločitev o stroških v VIII. točki izreka ni pravilna. Sodišče bi lahko odločilo le, da bo o njih odločeno s končnim sklepom, ne pa, da bodo odmerjeni s končnim sklepom.

3.Mati v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Hčeri si želita stikov z očetom, a postopnih in ne tako obsežnih, kot je predlagal oče. V sklepu o izreku ukrepov je bilo ugotovljeno, da sta bili hčeri žrtvi nasilja. Tako dolgo sta živeli v obremenjujočem okolju, da se je mlajša hči čutila dolžno posredovati med starši, zaradi očetovega odziva pa se je počutila krivo in ji je bilo zelo hudo. Za razbremenitev hčera je poskrbela predvsem mati. Za dnevne potrebe hčera je doslej vedno skrbela mati. Razen deklaratornih navedb predlagal ni izkazal razumevanja, da je bilo njegovo ravnanje nedopustno, niti ni poiskal pomoči, potrebne za spremembo vedenjskih vzorcev; postavlja se v vlogo žrtve. Zaradi kršitve ukrepov mu je bila izrečena denarna kazen. Ni uvidel, da hčeri s svojim ravnanjem spravlja v čustveno stisko. Ne poskrbi, da hčeri opravita šolske obveznosti. Hčeri zavračata prenočevanje pri očetu, kadar ga ni doma, in tudi ni razloga, da bi bili tedaj pri njem.

4.Materina pritožba je delno utemeljena. Očetova pritožba ni utemeljena.

5.Udeleženca sta starša deklet, starih devet in štirinajst let. Oče je v aprilu 2024 vložil predlog za ureditev zaupanja otrok v vzgojo in varstvo, stikov in preživnine. Mati je v juliju 2024 vložila nasproten predlog. V avgustu je oče predlagal, naj se stiki začasno uredijo v šesttedenskem ritmu tako, da bosta hčeri v tednu, ko dela v dopoldanski izmeni, pri njem, v naslednjem tednu pri materi, nato dva tedna pri njem in dva tedna pri materi, ter da božične praznike preživita pri njem, novoletne pa pri materi, v naslednjem letu pa obratno. Mati se je na predlog odzvala z nasprotnim predlogom, da se začasno uvedejo nadzorovani stiki. Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo oba predloga in za čas treh mesecev določilo, da sta dekleti z očetom vsak drugi vikend izmenjaje v soboto oziroma nedeljo, v tednu, ko nista pri njem, pa so v telefonskem stiku.

6.Odločitev o zavrnitvi predlogov vsakega od staršev za izdajo začasne odredbe in o sprejeti začasni ureditvi stikov temelji na ugotovitvah,

-da je bil s sklepom z dne 24. 1. 2024 očetu izrečen ukrep prepovedi približevanja materi in otrokoma za obdobje dvanajst mesecev in da je bil navedeni sklep v pritožbenem postopku spremenjen tako, da izrečeni ukrep v razmerju do hčera velja do ureditve stikov, največ pa 12 mesecev od prejema sklepa (sklep z dne 5. 6. 2024),

-da se starša strinjata, da se stiki med očetom in hčerama ponovno vzpostavijo in da hčeri očeta pogrešata in si želita stikov z njim,

-da sledeč mnenju CSD oče ni sovražno nastrojen do hčera, da ju kljub kršitvam ukrepa prepovedi približevanja neposredno ne ogroža in da bi se glede na obojestransko izraženo željo po druženju zmanjšale možnosti za odtujitev in tveganje za morebitne nadaljnje kršitve izrečenega ukrepa,

-da niso podani ogrožajoči dejavniki, ki bi utemeljevali uvedbo nadzorovanih stikov,

-da je glede na osemmesečno prekinitev stikov potrebna vzpostavitev stikov, sprotno spremljanje in prilagajanje obsega dinamiki odnosa med očetom in hčerama,

-da ureditev, ki jo je predlagal oče, ni primerna tudi iz razloga, ker bi bilo v škodo deklet, da bi bili pri njem v tednu, ko dela v nočni izmeni.

7.Sodišče jo je oprlo na določbe Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), po katerih sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen), ogroženost pa je podana tedaj, ko je otrok utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju (157. člen).

8.Neutemeljen je pritožbeni očitek o neskladju med ugotovitvami in sprejeto odločitvijo. Sodišče prve stopnje je podalo razloge, s katerimi je utemeljilo odločitev o zavrnitvi očetovega predloga, in hkrati razloge za sprejeto odločitev o začasni ureditvi stikov.

9.Pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma o tem, da je sodišče ustrezno ovrednotilo dejstvo, da je bil pritožniku v začetku 2024 izrečen ukrep prepovedi približevanja hčerama in njuni materi in da zaradi izrečenega ukrepa med njimi ni bilo stikov. Starost otrok sama po sebi ne izkazuje, da je po osemmesečni prekinitvi stikov za zagotovitev koristi otroka (nujno) potrebna takojšnja vzpostavitev ureditve, po kateri otrok čim bolj enakomerno preživlja čas z enim in drugim staršem. Med pomembnimi za presojo so tudi okoliščine, ki so privedle do prekinitve stikov (in so bile ovrednotene v sklepih o izreku ukrepa prepovedi približevanja), do teh pa se pritožnik v pritožbi ni opredelil. Četudi izvirajo iz odnosa med staršema kot partnerjema, sta jim bili dekleti izpostavljeni. Ugotovitev, da sta dekleti izrazili željo po stiku z očetom, je sodišče upoštevalo v nalogu CSD, da spremlja stike in da pred iztekom treh mesecev pripravi poročilo. Sprotno spremljanje stikov bo tudi omogočilo, da se pokaže pritožnikova pripravljenost ločiti med partnerskim in starševskim odnosom, ravnati v korist hčera in ju slišati, kar izraža v pritožbi. Drugačne odločitve ne utemeljuje niti pritožbena ocena, da tako skromen obseg stikov ne bo preprečil odtujitve. Stiki se obnavljajo; da bo mogoča odločitev o optimalni ureditvi stikov, jih sodišče spremlja. CSD je po izvedbi dveh stikov sodišču že predložil prvo poročilo in mnenje.

10.Pritožbene navedbe, ki polemizirajo z bodočim potekom postopka, ne morejo vplivati na pravilnost sprejete odločitve. Iz podatkov spisa ne izhaja, da sodišče ne bi spremljalo poteka izvajanja stikov in se pravočasno odzivalo.

11.Razlogi, ki se nanašajo na stike v času, ko pritožnik dela v nočni izmeni, niso odločilni. Odgovor na pritožbene pomisleke zato ni potreben.

12.Neutemeljen je tudi očitek v zvezi z VIII. točko izreka. Sodišče v tem delu ni odločilo o stroških postopka, pritožnik pa temu ne nasprotuje.

13.Po navedenem in po presoji, da niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 100. členom ZNP-1 in 15. členom ZIZ).

14.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na ugotovitvi, da postopek še ni končan.

-------------------------------

1Mnenje je bilo podano 27. 6. 2024. Po seznanitvi s predlogoma staršev za začasno ureditev stikov ga CSD ni spremenil (sporočilo z dne 16. 9. 2024).

-------------------------------

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 157, 161

Pridruženi dokumenti*

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.